Ob dnevu varčevanja

Kranj – Oktober, mesec varčevanja, se je včeraj sklenil z dnevom varčevanja, zato smo preverili nekaj statistik, ki vplivajo na to, koliko prihranimo. Statistični urad varčevanje definira kot del razpoložljivega dohodka, ki ga posameznik ali gospodinjstvo ne porabi za nakup trajnih in potrošniških dobrin in storitev.

Kot kažejo podatki, ki jih je pred dnevi objavil Statistični urad, se je razpoložljivi dohodek na prebivalca v primerjavi z letom prej lani povečal. Razpoložljivi dohodek povprečnega Slovenca je znašal 16.615 evrov. Najvišji je bil v osrednjeslovenski regiji, kjer je povprečje presegel za 4,6 odstotka, najnižji pa v pomurski regiji, kjer je bil 11 odstotkov nižji od povprečja. Sicer pa se je v vseh statističnih regijah povečal, v povprečju za 8,1 odstotka. Na Gorenjskem je znašal 16.778 evrov in je zrasel za 7,4 odstotka.

Razpoložljivi dohodek se je tako kot pri nas povečal tudi v evroobmočju, s čimer na Eurostatu pojasnjujejo tudi večjo stopnjo varčevanja gospodinjstev. Ta je v euroobmočju v prvem letošnjem četrtletju znašala 15,3 odstotka, kar je najvišja vrednost od drugega četrtletja leta 2021. V Sloveniji je predlani denimo znašala 14 odstotkov.

Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev povečujejo. Konec drugega četrtletja so imela 82,9 milijarde finančnih sredstev, kar je za 6,7 milijarde evrov več kot leto prej. Največ, 46 odstotkov finančnih sredstev smo imeli v obliki gotovine in vlog. Vloge so dosegle 30 milijard evrov ter so se povečale za 743 milijonov evrov.