Ob svetovnem dnevu kmetic razglasili kmetico leta

Kranj – Organizacija združenih narodov je leta 2008 razglasila 15. oktober za svetovni dan kmetic. Zveza kmetic Slovenije vsako leto ob tem dnevu na prireditvi v Zagorju razglasi kmetico leta. Letos je to postala 62-letna Marijana Kogelnik s kmetije v Podklancu pri Dravogradu, kjer se ukvarjajo z rejo goved, prašičev in divjadi, v okviru dopolnilnih dejavnosti pa še s predelavo mesa, izletniškim turizmom ter peko kruha in odojkov. Med šestimi kandidatki za naziv kmetice leta sta bili tudi dve s širšega gorenjskega območja. Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline je za to predlagalo Anico Osolnik z Velike Lašne pri Kamniku, Društvo kmečkih žena in deklet Gorenjski nagelj pa Jano Urh iz Vopovelj.

Anica Osolnik izhaja s hribovske kmetije, na kateri gospodarijo s 14 hektarji gozda in obdelujejo pet hektarjev kmetijskih zemljišč, redijo pa krave dojilje, bike, prašiče in kokoši. Ker je kmetija premajhna, sta oba z možem hodila tudi v službo, da sta lahko zgradila novo hišo, hlev in garaže ter posodobila kmetijsko mehanizacijo. Anica je 31 let delala v Svilanitu, vse do odpuščanj v letu 2011, ko se je odločila, da se posveti kmetiji in družinskemu življenju. Je mati treh otrok, v veliko veselje pa ji je tudi šest vnukov. V društvu podeželskih žena je aktivna že 25 let.

Jana Urh skupaj s sinom kmetuje na nižinski kmetiji v Vopovljah, kjer obdelujejo 20 hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo z 10 hektarji gozda. Ko je pred sedmimi leti v delovni nesreči na kmetiji izgubila moža, je prevzela upravljanje kmetije. Da je lahko sinu s stroji pomagala pri delu, je naredila tudi vozniški izpit za traktor. Na kmetiji je glavna dejavnost prireja mleka in mesa, za potrebe lokalnega trga pa pridelujejo tudi krompir in zelenjavo. Kljub tragediji, ki jih je doletela, niso zmanjšali obsega pridelave. Jana se zavzema za to, da bi država bolj podpirala tudi srednje velike in manjše kmetije.

Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je na slovesnosti ob razglasitvi kmetice leta med drugim dejala, da je poklic kmeta v Sloveniji vedno manj cenjen in delo v kmetijstvu na slabem glasu: kmetje so krivi, če je hrane preveč ali premalo, kmetijstvu pripisujejo večino ogljičnega odtisa, vsako gnojenje je že onesnaževanje okolja in vsaka skrb za živali mučenje. »Pa ni tako. Pridelujemo zdravo hrano, kljub vsem omejitvam in konkurenci hrane iz držav, kjer pridelovanje ni pod strogim nadzorom,« je dejala predsednica in še dodala, da kmetje ne morejo razumeti, zakaj postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj za kmetijske objekte trajajo bistveno dlje kot za palače bogatašev in tovarne tujcev.