Kmetje bodo letos lahko uveljavljali vezano dohodkovno podporo tudi za pridelovanje zelenjave. / Foto: Cveto Zaplotnik

Kmetje bodo letos lahko uveljavljali vezano dohodkovno podporo tudi za pridelovanje zelenjave. / Foto: Cveto Zaplotnik

Oddajanje zbirnih vlog

Jutri, v sredo, se bo začela letošnja subvencijska kampanja, to je elektronsko izpolnjevanje in oddajanje zbirnih vlog z zahtevki za neposredna in druga plačila. Na Gorenjskem pričakujejo okoli 3500 vlog. Pri ukrepih je glavna novost podpora za pridelovanje zelenjave.

Kranj – Letošnja subvencijska kampanja bo trajala od 19. marca do 6. junija, le zahtevek za ukrep Dobrobit živali – drobnica bo treba oddati prej, najkasneje do 5. maja. Tudi letos tako kot že nekaj prejšnjih let ne bo več zamudnega roka, v katerem so kmetje še lahko oddali vlogo, a dobili zaradi tega nižje subvencije.

Kot je dejal Robert Golc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, pričakujejo, da bodo letos kmetje na Gorenjskem oddali skupno okoli 3500 zbirnih vlog. Število vlog v zadnjih letih počasi upada, letno se zmanjša za od 1,5 do 2 odstotka.

Pomoč kmetom na enajstih lokacijah

Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se kar 99 odstotkov vlagateljev za pomoč pri izpolnjevanju vloge obrne na tehnično in strokovno usposobljene kmetijske svetovalce in da je torej le malo takih, ki vlogo izpolnijo in oddajo sami. Kot je dejal Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj, bo na Gorenjskem kmetom pri izpolnjevanju in oddajanju vlog pomagalo šestnajst kmetijskih svetovalcev v svojih pisarnah na enajstih lokacijah – na Jesenicah, v Bohinju, Lescah, Tržiču, Naklem, Lescah, na Primskovem v Kranju, v Škofji Loki, Žireh in na sedežu KGZ Kranj v Kranju, vsak ponedeljek pa tudi v Spodnjih Gorjah. Kmetje naj se za izpolnjevanje vloge čim prej prijavijo pri izbranem svetovalcu in poskrbijo za to, da bodo vsaj en dan pred izpolnjevanjem vloge uredili podatke v registru kmetijskih gospodarstev. V svetovalni službi jim bodo v skladu s cenikom kmetijskega ministrstva zaračunali za vsakih začetih trideset minut pomoči 15,70 evra, kar je enako kot lani.

Tudi letos nekaj novosti

Predlani, ko je bilo prvo leto izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, je bilo pri ukrepih kmetijske politike veliko novosti in sprememb, a nekaj jih je tudi letos, v tretjem letu izvajanja načrta. Kmetje z oddajo zbirnih vlog lahko oddajo zahtevke za neposredna plačila in za plačila za izvajanje ukrepov razvoja podeželja. Pri neposrednih plačilih so »na izbiro« osnovna in dopolnilna dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice, goved in krav dojilj, za prirejo mleka na gorskih območjih, za pridelovanje beljakovinskih rastlin in letos prvič tudi za pridelovanje zelenjave ter plačila za dvanajst ukrepov v okviru sheme za podnebje in okolje (Sopo), kjer so letošnja novost plačila za ukrep Neproizvodne površine in elementi. V okviru ukrepov za razvoj podeželja lahko kmetje uveljavljajo plačila​ OMD za naravne in druge omejitve, kmetijsko-okoljska podnebna plačila, pri katerih so letošnja novost plačila za ohranjanje suhih travišč (na zemljiščih, ki ležijo na predvidenih varstvenih območjih), plačila za ekološko kmetovanje in čebelarjenje, za habitatne tipe in vrste na območjih Natura 2000, za lokalne pasme in sorte, za biotično varstvo rastlin in za dobrobit živali.

Dohodkovna podpora za pridelovanje zelenjave

Pridelovalci zelenjave lahko uveljavljajo vezano dohodkovno podporo, če pridelujejo zelenjavo na prostem vsaj na pol hektarja površine, v zavarovanem prostoru pa vsaj na 0,1 hektarja površine. Podpora znaša 388,35 evra na hektar, za ekološko pridelavo pa 504,86 evra. Pogoj za pridobitev podpore je, da pridelovalci vsaj 40 odstotkov pridelka tudi tržijo. Tržijo ga lahko sami ali pa preko zadruge, organizacije ali skupine proizvajalcev, javnega zavoda, pravne osebe … Če ga tržijo sami, morajo za vse dejavnosti na kmetiji voditi poslovne knjige, za vse poslovne dogodke, povezane s prodajo zelenjave, pa voditi še ločeno računovodstvo.

Namesto obveznih letos prostovoljni ukrepi

Medtem ko so kmetijska gospodarstva z več kot desetimi hektarji njiv morala lani obvezno zagotoviti vsaj štiri odstotke neproizvodnih površin, se letos lahko prostovoljno vključijo v shemo neproizvodne površine, pri tem pa se lahko odločijo za praho v obdobju od 1. februarja do 31. julija, za varovalne pasove ob njivah, ki so ob vodotokih in osuševalnih kanalih, za vzdrževanje krajinskih značilnosti (mejic na ornih površinah ali ob njih) in za vzpostavitev novih mejic. Za praho znaša podpora 160 evrov na hektar, za varovalne pasove 145,60 evra na hektar, za vzdrževanje mejic 450 evrov na hektar in za vzpostavitev novih mejic 3,38 evra na kvadratni meter.

Zahteve za kmete, ki zaposlujejo delavce

Kmetje, ki prejemajo plačila za ukrepe skupne kmetijske politike, morajo upoštevati tudi pravila pogojenosti, to je skupek minimalnih zahtev s področja podnebja in okolja, javnega zdravja in zdravja rastlin ter dobrega počutja živali. Tisti, ki na kmetiji zaposlujejo delavce, morajo letos poleg teh pravil spoštovati tudi pravila socialne pogojenosti, ta jih zavezujejo k izpolnjevanju zahtev glede delovnih pogojev, varstva in zdravja pri delu, uporabe delovne opreme …