Odkupne cene ne pokrivajo vseh stroškov

Kranj – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in druge kmetijske organizacije so ob svetovnem dnevu hrane (16. oktobra) pozvale potrošnike, da naj kupujejo lokalno pridelano hrano in s tem podprejo slovensko kmetijstvo, hkrati pa so opozorile, da se kmetje soočajo z visokimi stroški pridelave, nelojalno konkurenco cenejšega uvoza, obsežno birokracijo in številnimi socialnimi izzivi.

Pridelujejo z izgubo

Ena največjih težav v kmetijstvu so visoki stroški pridelave, ki jih kmetje pogosto ne morejo pokriti z odkupnimi cenami, oblikovanimi v verigi preskrbe s hrano. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije so letos stroški pridelave pšenice znašali 249 evrov na tono, odkupne cene pa so po podatkih Zadružne zveze Slovenije v času žetve dosegle 200 evrov na tono krušne pšenice in 180 evrov na tono krmne pšenice. Ob takšnih cenah so kmetje letos pri pridelavi pšenice ustvarili 354 evrov izgube na hektar, skupno pa v zadnjih treh letih več kot 1100 evrov. Tudi trenutna odkupna cena za krompir ne pokriva stroškov pridelave, cena se giblje okoli 17 centov za kilogram in je za 58 odstotkov nižja kot lani. Podobno je pri zelju in čebuli. Odkupna cena zelja trenutno znaša 30 centov za kilogram in je od 50 do 58 odstotkov nižja kot lani, odkupna cena čebule je, odvisno od tehnologije pridelave, nižja od 55 do 77 odstotkov. »To, da kmet ne pokrije stroškov pridelave, pomeni, da mu ni zagotovljena osnovna minimalna plača, kar je pravica vsakega delavca v naši državi,« je poudarila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije, kjer se zavzemajo za okrepitev kmetijsko-prehranskega sistema, ki temelji na lokalni surovini.

Kmetje doživljajo stres

V Kmetijsko-gozdarski zb­o­­rnici Slovenije so opozorili na rezultate ankete, ki so jo v obdobju 2022–2024 izvedli med približno tisoč kmeti. Anketa je pokazala, da se kar 64 odstotkov vprašanih sooča s stresom, 41 odstotkov jih trpi za nespečnostjo in 38 odstotkov za izgorelostjo. Največ stresa kmetom povzročajo kmetijska politika in zakonodaja, nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu, kot so suša, toča in bolezni, ter nizke odkupne cene in administracija.

Velik problem slovenskega kmetijstva je tudi demografska slika. Povprečna starost kmečkih gospodarjev je lani znašala 63 let, ob tem pa je bilo le 3,5 odstotka gospodarjev mlajših od 35 let. »Mladi se vse manj odločajo za poklic kmeta, razlogi za to pa so jasni – poleg težkih delovnih razmer, visokih stroškov pridelave, obsežne birokracije in nelojalne konkurence tudi družbeni pritisk in pomanjkanje spoštovanja poklica kmeta,« je ob svetovnem dnevu hrane dejala Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.