odprtje AgriNext Inkubator Biotehniški center Naklo / Foto: Tina Dokl

Ob ogledu inkubatorja je vodja projektne pisarne Nuša Levičnik (skrajno desno) povedala, da inkubator sestavljajo laboratorij za manjše poskuse, štiri delovna mesta z računalniki in drugo opremo ter prostor za neformalno druženje. V rastni komori, ki je del laboratorija, so že izvedli poskus pridelave mikrozelenja, ki je dober primer večnamenskega kmetijstva. / Foto: Tina Dokl

Odprli kmetijsko-podjetniški inkubator

V okviru projekta AgriNext so v sredo v Biotehniškem centru Naklo odprli kmetijsko-podjetniški inkubator, ki bo omogočil razvoj inovativnih in podjetniških idej ter povezovanje večnamenskega kmetijstva z novimi poslovnimi modeli in rešitvami.

Strahinj – V projektu AgriNext sodeluje deset partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Španije in Irske, od tega štirje iz Slovenije. Vodilni partner je Biotehniški center Naklo, iz Slovenije so partnerji še raziskovalno in razvojno usmerjeno podjetje Arctur računalniški inženiring, CPI – Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj. Projekt je vreden 3,2 milijona evrov, od tega je 2,5 milijona evrov evropskih sredstev. Začel se je junija 2022 in se bo končal maja prihodnje leto.

V okviru projekta AgriNext bodo vzpostavili tri kmetijsko-podjetniške inkubatorje ter IT platformo. V inkubatorjih bodo potekale različne dejavnosti, namenjene boljšemu povezovanju kmetijskega sektorja z izobraževanjem in raziskovanjem, v te dejavnosti pa bodo vključevali dijake, študente, učitelje, organizatorje praktičnega izobraževanja, mentorje na deloviščih, kmetije, podjetja in druge organizacije. Na IT platformi bodo predstavili rezultate projekta, predvsem pa bo vsem uporabnikom v podporo stalnemu sodelovanju in izmenjavi podatkov, informacij in znanja na področju večnamenskega kmetijstva. Kot je dejala Jerneja Rozman, sicer koordinatorica projekta Stay, je večnamensko kmetijstvo le nov izraz za dejavnosti, ki jih kmetije že izvajajo. Tudi v okviru različnih projektov si prizadevajo, da bi kmetije pridobivale dohodek iz več virov – ne le s pridelovanjem hrane, ampak tudi s turizmom, predelavo mleka, mesa in lesa, sušenjem sadja in mesa, s storitvami s kmetijsko mehanizacijo, s socialnovarstvenimi storitvami, kot učeča kmetija ...

Prostor ustvarjalnosti, napredka in sodelovanja

Kot je na slovesnosti ob odprtju inkubatorja v Biotehniškem centru Naklo dejal direktor centra dr. Marijan Pogačnik, je projekt AgrinNext poseben zaradi tega, ker je za razliko od številnih dosedanjih projektov, ki so podpirali le človeške vire, omogočil tudi investiranje v prostor – v inkubator, kjer se bodo srečevali dijaki, študentje in drugi in ki je eden prvih inkubatorjev v Sloveniji na področju kmetijstva. Tibor Brvar, koordinator projekta AgriNext, je dejal, da je glavni del projekta inkubator, ki vključuje troje – karierno svetovanje, pri katerem bodo dijakom in študentom približali trg dela, učni laboratorij, v katerem bodo dijaki in študentje naprej poslušali predavanja s podjetniško vsebino in nato po skupinah izdelovali podjetniške načrte, in aplikativni center, v katerem bodo ideje s pomočjo mentorjev in učiteljev razvili do prototipa izdelkov in storitev. »Naj bo inkubator prostor ustvarjalnosti, napredka in sodelovanja, prostor, kjer bodo mladi trajnostno in odgovorno gradili svojo prihodnost,« je na pot novemu inkubatorju zaželel Aleksandar Sladojević z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Igor Peček z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prepričan, da je inkubator odgovor na številne izzive, ki jih kmetijstvu prinašajo podnebne spremembe, staranje prebivalstva, nove tehnologije ...

Pomen znanja in inovacij za prihodnost kmetijstva

V okviru dogodka je potekala tudi razprava o prihodnosti kmetijstva, inovacijah in novih razvojnih usmeritvah, v kateri so sodelovali Joži Cvelbar z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, in Tomi Ilijaš iz podjetja Arctur. Sogovorniki so pri tem za prihodnost kmetijstva poudarili pomen znanja in inovacij, uporabe strojnega učenja, umetne inteligence in računalniškega vida ter potrebo po oblikovanju takšne verige preskrbe s hrano, v kateri bo tekmovalnost nadomestilo sodelovanje.