Eva Vrevc in Matevž Jenko s kmetije Pr' Matevž iz Reteč pri Škofji Loki sta svojo sirarsko zgodbo predstavila na posvetu, ponudbo sirov, med katerimi je glavni izdelek mocarela, pa na festivalu na Brdu. / Foto: Gorazd Kavčič

Eva Vrevc in Matevž Jenko s kmetije Pr' Matevž iz Reteč pri Škofji Loki sta svojo sirarsko zgodbo predstavila na posvetu, ponudbo sirov, med katerimi je glavni izdelek mocarela, pa na festivalu na Brdu. / Foto: Gorazd Kavčič

Okušali sedemdeset sirov iz kmečkih sirarn

Več kot tisoč obiskovalcev je na Festivalu slovenskih sirov na Brdu pri Kranju lahko pokusilo okoli sedemdeset sirov iz štiriindvajsetih kmečkih sirarn.

Slovenci v povprečju pojemo devet kilogramov sira in skute na leto, Nizozemci sedemnajst in Francozi več kot šestindvajset.

Kranj – Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je ob zaključku praznovanja 25-letnice obstoja prejšnji torek v Kongresnem centru na Brdu pripravilo četrti Festival slovenskih sirov, na katerem so dali poudarek mladim prevzemnikom sirarskih kmetij. S ponudbo sirov je sodelovalo 24 kmečkih sirarn, poleg njih pa še Bohinjska sirarna in mlekarna Celeia. Obiskovalci – zvrstilo se jih je čez tisoč – so lahko poskusili okoli sedemdeset sirov.

Z Gorenjskega na festivalu osem kmečkih sirarjev

Z Gorenjskega se je festivala udeležilo osem kmetij, naj jih na kratko predstavimo. Na kmetiji Malenšek v Žlebeh pri Medvodah redijo 28 krav molznic in približno 20 telic. Njihova posebnost je ta, da za krmljenje živali ne uporabljajo silaže in da so vsi mlečni izdelki narejeni iz senenega mleka. Na kmetiji Pr' Krč v Bašlju so prvi jogurt naredili pred približno desetimi leti, v času koronavirusa se je povpraševanje po njihovih izdelkih zelo povečalo, pred dvema letoma so uredili sodobno sirarno. Še posebej so ponosni na poltrdi sir Voranc, v katerega so doslej vložili največ truda, znanja in tudi tveganja. Mlekarstvo Podjed z Olševka predeluje v mlečne izdelke mleko z domače in okoliških kmetij. Temelje je postavila že Francijeva mama Marija, ki je mlečne izdelke s kolesom dostavljala v bližnje vasi. Današnja mladina bi rekla, da je bila predhodnica sodobnih Woltovih raznašalcev hrane. »Ste že slišali za zlato domačo mocarelo in burato? To smo mi.« S temi besedami se je obiskovalcem festivala na kratko predstavila kmetija Pr' Matevž iz Reteč pri Škofji Loki, kjer Eva Vrevc in Matevž Jenko izdelujeta butične mlečne izdelke, glavna je mocarela, in vse izdelke polnita v stekleno povratno embalažo. Družinska kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi velja za eno prvih zasebnih sirarn v Sloveniji. Sprva so predelovali le lastno, kravje mleko, danes v sodelovanju s partnerskimi kmetijami tudi mleko ovc in koz. Na dan predelajo v izdelke skoraj 1500 litrov mleka. Na turistični kmetiji Gartner v Studoru v Bohinju se že 25 let ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke – mohant, maslo in albuminsko (sirarsko) skuto. Poleti pasejo živino na planini Laz, ki je ena najlepših še ohranjenih »živih« planin, tam ponujajo obiskovalcem tudi kislo mleko in druge domače izdelke. Na kmetiji Hlebanja v Srednjem Vrhu so sirarsko tradicijo začeli oživljati pred 26 leti, danes vse na kmetiji namolzeno mleko predelajo v sir in druge mlečne izdelke, za katere so prejeli že več priznanj. Na družinski kmetiji Prangarčk na Brodu v Bohinju se ukvarjajo s predelavo mleka od leta 2010 dalje, zadnjih šest let vodi dopolnilno dejavnost Andreja Ravnik. Uredili so novo sirarno, na leto predelajo v izdelke že od 70 do 80 odstotkov vsega mleka.

Nagrajenci – utirali pot kmečkemu sirarstvu

Festival je odprl predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je ob tem poudaril, da dopolnilne dejavnosti na kmetijah prispevajo k odpiranju novih delovnih mest na podeželju in izboljšanju dohodkovnega položaja kmetov. Predsednik združenja kmečkih sirarjev Milan Brence je dejal, da so ga navdušile predstavitve mladih sirarjev na posvetu, ki so ga pripravili dan prej. »To so kljub mladosti izjemno zreli ljudje, ki bodo delo svojih starih staršev in staršev ne le nadaljevali, pač pa pomembno nadgradili. Imajo jasno vizijo in drugačen pogled.« Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je opozorila na izzive, ki so pred mladimi sirarji – vedno večje zahteve glede kakovosti izdelkov, dobrobiti živali in skrbi za okolje, nenehno prilagajanje ukrepom kmetijske politike ... Podpredsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Janez Šimenc se je zahvalil vsem kmetom in sirarjem, predvsem pa mladim, ki prevzemajo kmetije.

Predsednik združenja Milan Brence in predsednik državnega sveta Marko Lotrič sta podelila priznanja posameznikom in organizacijam za njihov prispevek k razvoju sirarstva na kmetijah. Priznanja so prejeli prof. dr. Jože Osterc, Ciril Smrkolj, Peter Pribožič, Ana Le Marechal Kolar, Gabrijela Salobir, Ivan Larcher in francosko ministrstvo za kmetijstvo in prehransko neodvisnost. Nagrajencem je skupno to, da so moralno, finančno, s širjenjem znanja, iskanjem zakonodajnih rešitev ali kako drugače pomagali utirali pot sirarstvu na kmetijah.

Festival so popestrili z delavnico Siri in pivo, na kateri sta poznavalka kulture uživanja sirov Mojca Polak in znani vinski sommelier Jernej Lubej pet vrst sira »poročila« s petimi vrstami piva. Trije mladi prevzemniki gostiln – Tomaž Bratovž, Lojze Čop in Gregor Repovž – so poskrbeli za izvirne prigrizke s siri. Že dan prej so v Biotehniškem centru Naklo pripravili posvet, na katerem so svoje zgodbe predstavili mladi sirarji, med njimi tudi Eva Vrevc in Matevž Jenko iz Reteč pri Škofji Loki.