Na kmetijskem ministrstvu so za rejo prašičev in kokoši nesnic že začeli pripravljati strategijo za prehod na alternativne oblike reje. / Foto: Tina Dokl

Na kmetijskem ministrstvu so za rejo prašičev in kokoši nesnic že začeli pripravljati strategijo za prehod na alternativne oblike reje. / Foto: Tina Dokl

Opustitev reje v kletkah in obvezno označevanje mačk

Predlog sprememb zakona o zaščiti živali predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah do konca leta 2028, uvedbo obveznega čipiranja mačk in spremembe pri financiranju zavetišč za zapuščene živali.

Kranj – Jutri, v sredo, se bo končala javna obravnava predlaganih sprememb zakona o zaščiti živali, ki so jih pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagani zakon izboljšuje dobrobit živali in standarde za ravnanje z živalmi, odpravlja rejo kokoši nesnic v kletkah, uvaja obvezno označevanje mačk, spreminja financiranje zavetišč za zapuščene živali, prinaša višje globe za kršitelje ...

V kmetijsko-gozdarski zbornici zagovarjajo stališče, da naj Slovenija glede ukinitve reje kokoši v kletkah ne prehiteva Evropske unije, saj bo s tem postavila slovenske kmete v neenakopraven položaj s kmeti iz držav, kjer bo reja v kletkah še vedno dovoljena.

V kletkah še petnajst odstotkov nesnic

Zakon predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah do konca leta 2028. Kot so napovedali na ministrstvu, bo država rejcem za prehod na alternativne reje ponudila do 80-odstotno financiranje, skupno do osem milijonov evrov, razpis za dodelitev pomoči pa bo objavila po sprejetju zakona. V baterijski reji je v Sloveniji še približno 15 odstotkov kokoši nesnic, registriranih rejcev kokoši v kletkah pa je okoli trideset.

Obvezno označevanje in čipiranje mačk

Predvidena zakonska novost je tudi obvezno označevanje (čipiranje) mačk, kar naj bi zmanjšalo število zapuščenih mačk in pritisk na zavetišča. Po predlaganem zakonu bo moral lastnik poskrbeti za označitev mačke do dopolnjenega dvanajstega tedna starosti. Država bo krila stroške označitve in registracije vsem lastnikom domačih mačk, ki bodo poskrbeli za označitev in registracijo mačk v poldrugem letu od uveljavitve zakona. Določbe o čipiranju mačk naj bi začeli uporabljati 1. januarja 2027.

Spremembe pri financiranju zavetišč

Predlog zakona predvideva tudi drugačen način financiranja zavetišč in spremembo normativa glede zagotavljanja namestitvenih mest v zavetišču. Če skrbnik zapuščene živali ni znan, naj bi stroške odlova, prevoza, namestitve, sterilizacije oziroma kastracije, označitve in registracije ter dnevne in veterinarske oskrbe za obdobje do 60 dni plačala občina. Če zavetišče v tem obdobju ne bo oddalo zapuščene živali, naj bi stroške dolgotrajne oskrbe za nadaljnjih 120 dni krila država. Po preteku 180 dni od namestitve živali v zavetišče naj bi država krila le še petino stroškov oskrbe, preostale pa zavetišče ne glede na to, ali je žival v zavetišču ali pri začasnem skrbniku, ki po pol leta lahko postane lastnik živali, če je v tem času ne vrne zavetišču ali je zavetišče ne odda komu drugemu.

V zavetišču mora biti na vsakih začetih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno najmanj eno mesto za pse in dve za mačke, v občini z manj kot 400 registriranimi psi pa najmanj eno mesto za zapuščene živali ne glede na vrsto živali.

Višje globe in večje pristojnosti inšpektorjev

Kar zadeva posedovanje eksotičnih živali, predlog zakona ohranja seznam dovoljenih vrst živali, hkrati pa določa, da nevarne in zahtevne vrste živali lahko posedujejo le živalski vrtovi in zavetišča za prostoživeče živali.

Predlagani zakon prinaša tudi višje globe za kršitve, kar naj bi imetnike živali odvrnilo od neprimernega ravnanja z živalmi. Inšpektorji naj bi dobili več pravic in dolžnosti, še zlasti pri odvzemu živali, kar naj bi jim v primeru hujših kršitev omogočilo hitrejše in učinkovitejše ukrepanje. Po novem bodo lahko odvzeli tudi vozilo, s katerim je bil storjen prekršek.