Parjenje brez nadzora

Kranj – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin spodbuja lastnike mačk k odgovornemu lastništvu, ki vključuje tudi nadzorovano vzrejo, preprečevanje paritev ter sterilizacijo in kastracijo. Nenadzorovano razmnoževanje mačk, odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke, med katerimi se širijo bolezni, so tudi velik problem in finančno breme za občine in zavetišča.

Zavetišča v Sloveniji sprejmejo na leto okoli devet tisoč mačk, od tega jih velika večina zaradi tega, ker ni zanimanja za posvojitev, ostane v zavetiščih v dolgotrajni oskrbi. Najučinkovitejša ukrepa za nadzor nad razmnoževanjem in s tem za obvladovanje populacije mačk sta sterilizacija samic in kastracija samcev, ki preprečujeta neželene brejosti in s tem pojav potepuških živali, zmanjšujeta tveganje za nekatere bolezni in vplivata tudi na vedenje živali. Znano je, da so kastrirani samci pogosto manj teritorialni in manj nagnjeni k spopadom z drugimi živalmi. Številne občine v Sloveniji vsako leto subvencionirajo sterilizacije in kastracije živali, cenejše posege pa pogosto ponujajo tudi veterinarske ambulante.

Predlagane spremembe zakona o zaščiti živali, ki so bile do 12. marca v javni obravnavi, sprejeli pa naj bi jih do konca leta, predvidevajo uvedbo obveznega označevanja (čipiranja) mačk, na podlagi katerega bo možno bolj jasno razmejiti, katere mačke so prostoživeče in katere lastniške. Prostoživeče mačke bodo zavetišča lahko ulovile, jih sterilizirale ali kastrirale ter čipirale.