Podjetniki so bili uspešnejši

Kranj – »Gospodarska slika leta 2024 na Gorenjskem je raznolika, a v celoti kaže na prožno, inovativno in vzdržno poslovno okolje,« je po pregledu podatkov iz letnih poročil ocenila vodja kranjske izpostave Ajpesa Zdenka Kajdiž. Kot je še povedala, se Gorenjska srečuje z izzivi, vendar ostaja trdna gospodarska sila, ena najbolj vitalnih regij v Sloveniji z visoko dodano vrednostjo, rastočim izvozom in okrepljeno vlogo podjetnikov. Njihov neto dohodek – letno poročilo je predložilo 5.151 podjetnikov – je lani znašal 55 milijonov evrov, kar predstavlja 10-odstotno rast. Realizacija prihodkov v višini 653 milijonov evrov je bila sedem odstotkov višja kot leto prej, pri čemer je bilo 92 odstotkov ustvarjenih s prodajo na domačem trgu. Neto dodana vrednost, ugotovljena v vseh dejavnostih in občinah, in sicer v skupni višini 179 milijonov evrov, se je okrepila za devet odstotkov; na zaposlenega je znašala 51.941 evrov, kar predstavlja 7-odstotni dvig, na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa 20.805 evrov (osem odstotkov več). Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila lani 1.537 evrov, kar predstavlja 3-odstotno rast v primerjavi z letom 2023, ostaja pa bistveno nižja od povprečne plače v družbah, kjer so zaposleni v preteklem letu v povprečju prejemali 2.379 evrov na mesec.

Podatke iz letnih poročil je predložilo 6.015 družb. Njihovi skupni prihodki so znašali blizu deset milijard evrov, kar predstavlja 3-odstotno povečanje. Skoraj polovico prihodkov (48 odstotkov) so družbe ustvarile na tujih trgih, kjer Ajpes ugotavlja 5-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. »Še posebno izstopa podatek, da je izvoz v države zunaj Evropske unije narasel za 12 odstotkov, kar potrjuje rastočo konkurenčnost gorenjskih podjetij na zahtevnih globalnih trgih,« je dejala vodja izpostave. Poslovno leto so družbe zaključile z neto čistim dobičkom v višini 391 milijonov evrov, ki pa je zaradi večjih izgub pri posameznih družbah za devet odstotkov nižji kot leto prej.

Na poslabšanje rezultatov je vplivalo predvsem poslovanje družb v dveh ključnih gospodarskih dejavnostih gorenjske regije. »Družbe v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so zabeležile kar 65-odstotni padec neto čistega dobička, medtem ko je predelovalna dejavnost leto 2024 zaključila z 19-odstotnim upadom neto čistega dobička.« Neto dodana vrednost, ustvarjena v višini dve milijardi in 867 milijonov evrov, je bila štiri odstotke višja kot leto prej. Na zaposlenega je znašala 60.554 evrov, kar pomeni pet odstotkov več kot v predhodnem letu, obenem pa je bila pet odstotkov nižja od državnega povprečja. Močno izstopajo družbe s sedežem v občini Žirovnica s 116.214 evri na zaposlenega, kar je najvišja dodana vrednost v Sloveniji.

Gospodarsko sliko, ki v primerjavi med regijami Gorenjsko večinoma uvršča na četrto mesto, sta osvetlila tudi direktor območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Uroš Kopavnik (s podatki o brezposelnosti) in direktorica GZS – Regionalne zbornice Gorenjske Nina Vrabelj, ki se je med drugim dotaknila »nazadovanja« izvoza v lanskem zadnjem četrtletju in začetku letošnjega leta, ko je v primerjavi s prvim četrtletjem 2024 viden upad za skoraj tri odstotke. »Gorenjska je izrazito industrijska regija, močno smo vezani na kovinsko in avtomobilsko dobaviteljsko verigo, tudi strojništvo je zelo močno. Te panoge so v letu 2024 in v začetku leta 2025 utrpele stagnacijo ali celo padec naročil, zlasti v Evropski uniji, s tem, da je Gorenjska močno odvisna od Nemčije. Primanjkuje nam panog, kot sta farmacija ali elektronika,« je dodala.