Podlubniki povzročajo lastnikom gozdov ekonomsko škodo, pri tem pa je škoda odvisna tudi od tega, kako hitro odkrijejo in posekajo poškodovana drevesa. / Foto: Cveto Zaplotnik
Podlubniki povzročajo lastnikom gozdov ekonomsko škodo, pri tem pa je škoda odvisna tudi od tega, kako hitro odkrijejo in posekajo poškodovana drevesa. / Foto: Cveto Zaplotnik
Podlubniki se postopoma umirjajo
Na Gorenjskem so letos do konca oktobra izbrali za posek skoraj 116 tisoč kubičnih metrov od podlubnikov poškodovanih gozdnih dreves, lani v enakem obdobju nekaj manj kot 174 tisoč »kubikov«.
Kranj, Bled – Po podatkih centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije so gozdarji letos do konca oktobra v gozdovih v Sloveniji izbrali za posek 522 tisoč kubičnih metrov od podlubnikov poškodovanih dreves, kar je v primerjavi z lani 23 odstotkov manj; lastniki gozdov pa so v tem obdobju posekali 499 tisoč »kubikov« dreves, večinoma smreke. Posek zaradi podlubnikov je v prvih letošnjih desetih mesecih predstavljal petino celotnega poseka, ves sanitarni posek, ki vključuje tudi posek zaradi ujm, bolezni, škodljivcev ter iz drugih razlogov, pa dve petini vsega poseka.
Čeprav se stanje glede podlubnikov umirja, je bil tudi letos že v prvi polovici septembra presežen prag (400 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves) za razglasitev čezmerne razmnožitve podlubnikov za naravno nesrečo. Kot pojasnjujejo na zavodu za gozdove, zakon v tem primeru določa dodatne ukrepe za obvladovanje podlubnikov oziroma dodatne ukrepe za poenostavitev in skrajšanje postopkov. Lastnikom omogoča, da zaprosijo zavod za podaljšanje rokov izvedbe sanitarnih sečenj in za spremembo del zaradi objektivnih utemeljenih razlogov. Državnim organom in nosilcem javnih pooblastil skrajšuje roke za izdajo soglasij, dovoljenj in drugih aktov, poleg tega določa izjeme glede gradnje gozdnih prometnic, omogoča povračilo stroškov pri zapori državnih in občinskih cest v času varstvenih del ter omogoča kmetom zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Podatki kažejo na umirjanje stanja, saj je poškodovanost drevja zaradi podlubnikov že zadnja štiri leta približno enaka. Umirjanje ni enakomerno. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so lani v prvih desetih mesecih beležili nekaj več kot 106 tisoč kubičnih metrov od podlubnikov napadenih dreves, letos v enakem obdobju pa polovico manj, le nekaj več kot 52 tisoč. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je bil upad bistveno manjši: lani so »evidentirali« okrog 67 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, letos nekaj več kot 63 tisoč »kubikov«. Na ljubljanskem območju, kamor sodijo tudi gorenjske »sosede« – občine Medvode, Vodice, Mengeš, Domžale, Kamnik in Komenda –, se je zmanjšala količina od podlubnikov poškodovanih dreves od lanskih 77 tisoč na letošnjih 41 tisoč kubičnih metrov. Na Gorenjskem so največja žarišča lubadarja v gozdovih na Jelovici in Pokljuki ter v Selški in Poljanski dolini (Škofjeloško hribovje).
Na vprašanje, kakšna je odzivnost lastnikov na odločbe o poseku in spravilu poškodovanih dreves, v zavodu za gozdove odgovarjajo, da je odzivnost dokaj dobra, saj se pozna, da je obseg poškodovanih gozdov zaradi podlubnikov razmeroma majhen in da tudi ni obsežnejših poškodb zaradi ujm in drugih razlogov. Kljub dobri odzivnosti lastnikov gozdov pa so v zavodu do konca oktobra izdali nekaj več kot 110 sklepov o dovolitvi upravne izvršbe, v petih primerih so tudi izvedli izvršbo po drugi osebi. Večina izvršb je bila zaradi izvedbe sanitarnih sečenj.
»Kakšna bo situacija s podlubniki v prihodnjem letu, bo odvisno od vremenskih razmer,« pojasnjujejo v zavodu za gozdove in dodajajo, da bo v primeru mile zime brez večjih naravnih ujm, ki bi poškodovale gozdove, situacija podobna letošnji oziroma bo boljša.