Anton Poklukar / Foto: Cveto Zaplotnik

Poleg kmetijstva tudi turizem? Zakaj pa ne?!

V agrarni skupnosti Poljšica je za zdaj glavna dejavnost paša živine, a ob tem ne zavračajo razmišljanj, da bi morda v prihodnje razvijali tudi turizem.

Poljšica pri Gorjah – Agrarna skupnost Poljšica je med prvimi v upravni enoti Radovljica dobila nazaj po drugi svetovni vojni podržavljeno premoženje, med prvimi se je registrirala po novem zakonu o agrarni skupnosti in med prvimi speljala dedne postopke za vse člane.

V agrarni skupnosti si bodo po besedah Antona Poklukarja prizadevali, da bi agrarna skupnost tudi odkupila morebitne deleže, ki bodo v prihodnje naprodaj.

Člani (vsi živijo na Poljšici ali izvirajo s Poljšice) imajo skupno 113 deležev, pri tem pa cela pravica šteje šest deležev, polovična tri, tretjinska dva in šestinska en delež. V lasti imajo 75 hektarjev zemljišč, od tega je 25 hektarjev pašnikov, preostalo pa so gozdovi in slabša zemljišča, ki so porasla z grmovjem. »V zadnjih petnajstih letih se nam ni nič zaraslo, nasprotno – s čiščenjem zarasti smo pridobili nekaj dodatnih zelo kakovostnih pašnikov,« pove predsednik agrarne skupnosti Anton Poklukar.

Glavna dejavnost agrarne skupnosti je paša. Nekdaj so spomladi in jeseni na celotni površini pasli čez 120 goved. Čez poletje so večino odgnali na planino Kranjska dolina na Pokljuki, na pašniku za vasjo je ostalo le od 25 do 35 krav, ki so jih zadržali doma »za mleko«. Jeseni se je živina s Kranjske doline spet vrnila na pašnik nad Poljšico. Tako je bilo nekdaj – kako pa je danes? Kot ugotavlja predsednik Anton Poklukar, v agrarni skupnosti občutijo upad zanimanja za planinsko pašo. Letos se na ograjenem pašniku, ki je razdeljen na devet čredink, vsaka pa ima korito za napajanje živine, pase 35 goved in sedem konj. Živina je od štirih kmetov s Poljšice in še od dveh od drugod. Stalnega pastirja nimajo, vsak dan pa gre eden od rejcev v nadzor. Doslej z zvermi niso imeli težav, morda tudi zato ne, ker je pašnik zelo obljuden in je blizu vasi. Vse subvencije vlagajo v urejanje in vzdrževanje pašnika, gozd jim je v veliki meri uničil lubadar.

Na vprašanje, ali je kaj bojazni, da bi v prihodnje v agrarni skupnosti prevladal nekmetijski interes, Anton Poklukar odgovarja, da ne le nekmetje, ampak tudi marsikateri kmet razmišlja o tem, da bi na planini glede na bližino Bleda lahko razvijali tudi turizem. »Zakaj pa ne?! V osnovni kmetijski dejavnosti je bolj malo zaslužka.«

×