Srnjad je ogrožena. Mladiče napadajo šakali, pogosto pa so tudi žrtve košnje travnikov. / Foto: arhiv GG
Srnjad je ogrožena. Mladiče napadajo šakali, pogosto pa so tudi žrtve košnje travnikov. / Foto: arhiv GG
Pomembna je pravilna smer košnje
Kmetje naj pri košnji travnikov začnejo kositi na sredini in nadaljujejo proti robovom. S tem omogočijo mladičem srnjadi pravočasen umik s travnikov.
Kranj – Prva košnja trave časovno sovpada s poleganjem mladičev srnjadi. Mladiči v prvih dneh po rojstvu večino časa preležijo v visoki travi, kjer se ob nevarnosti nagonsko pritisnejo k tlom in čakajo, da nevarnost mine. »To povečuje njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni kmetijski mehanizaciji,« ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da je osnovna, a zelo učinkovita metoda za zaščito živali pravilna smer košnje. Kmetje naj namesto košnje od robov proti sredini travnika začnejo kositi na sredini in nadaljujejo proti robovom, saj tako omogočijo živalim pravočasen umik. Priporočljivo je, da najprej pokosijo dva vzdolžna pasova ob robu in nato kosijo od znotraj navzven; ob cestah pa naj bo košnja usmerjena stran od cestišča. Poleg pravilne smeri košnje je učinkovit ukrep za odganjanje živali tudi ustvarjanje hrupa z uporabo verig na traktorju.
Prof. dr. Rajko Bernik z Biotehniške fakultete ob tem opozarja, da hitri in zmogljivi kmetijski stroji močno zmanjšujejo možnosti za umik živali med košnjo. Kot navaja, so v številnih evropskih državah že uveljavili ukrepe za zaščito živali: prepoved košnje travnikov, večjih od enega hektarja, od zunaj proti notranjosti, zgodnejšo prvo in poznejšo drugo košnjo, ki časovno ne sovpadata s poleganjem mladičev v travi, fizični pregledi travnikov s pomočjo prostovoljcev, lovcev in za to usposobljenih psov, uporaba brezpilotnih letalnikov s termovizijskimi kamerami, uporaba zvočnih in svetlobnih odganjalnikov ter strašil, …