Pomoč zadrugam pri kolektivnih naložbah

Adergas – Zadružna zveza Slovenije je v okviru vsakoletnih regijskih posvetov zadružnikov pripravila v začetku novembra na Domačiji Vodnik v Adergasu posvet zadružnikov kamniško-zasavske, ljubljanske in gorenjske regije. V osrednji točki posveta je Simona Vrevc z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila zadružnikom predlog tretje spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki ga je ministrstvo 18. oktobra že posredovalo v formalno potrditev Evropski komisiji. Predlog se usmerja v povečevanje samooskrbe in rastlinske pridelave ter v spodbujanje dobrobiti živali in ekološkega kmetijstva, uvaja pa tudi dva nova ukrepa – sofinanciranje kolektivnih naložb v kmetijstvu za skupno predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter sofinanciranje naložb v obnovo kmetijskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah in katastrofah, poleg tega pa tudi zvišanje podpor pri naložbah mladih kmetov na 20 odstotkov upravičenih stroškov, možnost kolektivnih naložb v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, možnost samostojnih naložb v nakup in postavitev mreže proti toči v trajnih nasadih ...

Dodatno administrativno breme

Med zadružniki že zdaj dviguje precej polemike uredba Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, po kateri bodo tudi kmetje v Sloveniji morali dokazovati, da pri pridelavi krme za govedo, pri pridelavi soje in pridobivanju lesa niso skrčili gozdov. To bodo lahko dokazovali sami ali pa bodo za to pooblastili koga drugega, na primer zadrugo. Če tega ne bodo storili, bodo imeli težave pri prodaji goved in lesa. Uredba naj bi za fizične osebe (tudi za kmete) ter za mikro in mala podjetja začela veljati sredi leta 2026. Zadružniki so na posvetu opozorili, da bo to zanje samo še dodatno administrativno breme in verjetno tudi strošek.

Dobiček s konca verige tudi na začetek

Kot je dejal predsednik zadružne zveze Borut Florjančič, je v predlaganih spremembah skupne kmetijske politike tudi ukrep, ki bo zadrugam omogočil, da bodo lahko kandidirale na razpis za kolektivne naložbe in pridobile 50-odstotno sofinanciranje naložb v zbirne centre, sortirnice, hladilnice ter v mlečne in mesnopredelovalne obrate. »Kmete in zadruge vse bolj skrbi tudi nenehno povečevanje administrativnega bremena,« je dejal Florjančič, ki se zavzema tudi za to, da bi v verigi preskrbe s hrano več dodane vrednosti oziroma dobička prenesli s konca verige (iz trgovine) na začetek (na kmeta oziroma dobavitelja) in da bi za dosego tega cilja tudi v praksi uvedli sistem masnih bilanc.

Kako bo država zadržala mlade na kmetijah

V razpravi je bilo slišati različna mnenja, predloge, vprašanja ... Igor Kuralt (KGZ Sloga Kranj) je spraševal, ali ima kmetijska politika strategijo, kako bo zajezila upad kmetij in kako bo mlade zadržala na kmetijah. Mladi na kmetijah se primerjajo z vrstniki in vidijo razlike, ki jih odvračajo od dela na kmetiji – urejen delovnik, plačo, regres, dopust … Mitja Vodnjov (KGZ Škofja Loka) se je med drugim obregnil ob popis cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil, ki so jih trgovci morali izvajati v inflacijskih časih. »Da bi bila vrednost košarice čim nižja, so trgovci raje uvažali poceni hrano, nam pa je prodaja govedine padla za polovico.« Janez Kopač (KZ Medvode) je spraševal, kakšne konkretne obveznosti bo prinesla kmetom evropska uredba, ki si prizadeva zmanjšati krčenje gozdov. Anton Kokalj (KGZ M Sora Žiri) je ugotavljal, da ob opuščanju kmetovanja za zemljo v hribih ni zanimanja za najem ali za nakup in da se bo slej ko prej zarasla. Pri razpisih za naložbe kmetje zaradi razvitosti regije težko pridejo do finančnih podpor, velik problem je tudi administriranje.