Na sejmu je bila tudi razstava pasemskih konj, med drugim sta se predstavila slovenski hladnokrvni konj (ob njem Alja Trček iz Konjerejskega društva Barje) in haflinški konj (ob njem Veronika in Bojan Pajk iz Grosuplja).
Posnemajo Glavarjevo umno gospodarjenje
V Konjeniškem klubu Komenda so si kot organizatorji sejmov za vzornika izbrali rojaka Petra Pavla Glavarja, ki so se ga letos, ko mineva dvesto štirideset let od njegove smrti, še posebej spomnili na jesenskem kmetijsko-obrtnem sejmu.
Komenda – Komenda je bila od petka do nedelje sejemsko mesto, v katerem je število obiskovalcev spet krepko preseglo število domačinov. Tradicionalni, že 29. Jesenski kmetijsko-obrtni sejem je privabil več kot šeststo razstavljavcev iz Slovenije in tujine ter kljub nestanovitnemu vremenu na tisoče obiskovalcev, ki so imeli kaj videti in kupiti – sodobno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, živila, izdelke za dom in vrt, vozila, potrošniško blago … Sejem je bil tudi tokrat, tako kot že vedno doslej, priložnost za sklepanje kupčij pa tudi za izobraževanje, ozaveščanje, druženje in zabavo. Zavod za gozdove Slovenije je bil na sejmu spet v vlogi ozaveščanja lastnikov gozdov o tem, kako varno delati z motorno žago in s tem zmanjšati število nezgod v gozdu. Dr. Marijan Pogačnik in dr. Drago Papler iz Biotehniškega centra Naklo sta na predavanju predstavila gospodarske vidike razvoja slovenskih kmetij. Veliko zanimanje je bilo tudi za razstavo pasemskih konj, na kateri se je predstavilo deset konj petih različnih pasem – slovenski hladnokrvni konj, ki je v Sloveniji rejsko najbolj razširjena pasma, posavski konj, ki je ena najbolj perspektivnih pasem v slovenski konjereji, in lipicanski konj, za ohranjanje katerega skrbita Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije, poleg teh pa še kot gostujoči pasmi bosanski planinski konj, ki je najbolj značilni tip majhnega konja na Balkanu, in pasma appaloosa, katere število konj se je v Sloveniji zelo povečalo in bo v prihodnje verjetno še poraslo.
Na slovesnosti ob odprtju sejma je bil osrednji govornik predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je opozoril, da kmete tako kot obrtnike in podjetnike pestijo birokracija, dolgotrajni postopki in vedno močnejši davčni primež, poleg tega pa tudi podnebne spremembe, nizke odkupne cene, visoki stroški in strožja okoljska zakonodaja, ki jih v primerjavi s pridelovalci hrane iz tretjih držav postavlja v neenakopraven položaj. Državo je pozval k razpisom, ki bodo z evropskimi sredstvi podpirali investicije v namakalne sisteme ter v zaščito proti pozebi in toči, a ne le na velikih kmetijah, ampak tudi na malih in srednjih.
V konjeniškem klubu so si kot organizatorji sejmov za vzornika izbrali rojaka Petra Pavla Glavarja, za katerega je predsednik kluba dr. Marjan Sedej na slovesnosti ob odprtju sejma dejal, da je bil človek velikega uma, dela in duha, človek, ki je znal povezati ljudi v ljubezni do domače zemlje, vrednot in poštenega dela, in človek, ki nam je lahko za zgled v razburkanih časih grobega in škodljivega neoliberalizma, ko človek ubija okolje, naravo, vrednote in celo sočloveka. Komendski župan Jurij Kern je v pozdravnem nagovoru opozoril na pomen pridelave hrane za obstoj naroda in pomen sodelovanja za doseganje uspehov, kar se kaže tudi pri sodelovanju med občino in konjeniškim klubom.
