Bolezen modrikastega jezika lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. / Foto: Cveto Zaplotnik

Bolezen modrikastega jezika lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. / Foto: Cveto Zaplotnik

Posumili na bolezen modrikastega jezika

Če bodo dodatne analize potrdile sum, bo to prvi primer bolezni v Sloveniji po letu 2016.

Kranj – V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so na podlagi pozitivnih rezultatov laboratorijskih preiskav kontrolnih živali na območju Celja in Slovenj Gradca posumili na pojav bolezni modrikastega jezika, za katero so sicer dovzetni domači in divji prežvekovalci. Če bodo analize vzorcev, ki so jih poslali še v referenčni laboratorij Evropske unije, potrdile sum, bo to prvi primer bolezni v Sloveniji po letu 2016. Slovenija ima zdaj status države, uradno proste bolezni modrikastega jezika, za ohranitev tega statusa pa redno spremlja stanje z vzorčenjem živali, ki niso bile cepljene (t. i. kontrolnih živali). Vzorčenje se opravi vsako leto pred začetkom toplejšega obdobja, ko krvosesne mušice, ki prenašajo bolezen, postanejo aktivne, in pozimi, po koncu obdobja aktivnosti mušic.

Prejšnji teden se je tudi sestalo državno središče za nadzor bolezni, ki je že pripravilo predlog ukrepov, ki jih bo uprava začela izvajati ob morebitni potrditvi bolezni. Generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je napovedala, da bodo takoj po prejetju rezultatov iz referenčnega laboratorija sprejeli nadaljnje ukrepe ter o tem obvestili deležnike in javnost.

Krvosesne mušice, ki prenašajo bolezen, pozimi niso aktivne, kar pomeni, da takrat bolezni ne morejo prenašati oziroma širiti. V tem času se bolezen najpogosteje širi na nova območja z vnosom okuženih živali, zato so uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter kmetijsko-gozdarska in veterinarska zbornica že lani jeseni pozvale rejce k previdnosti pri nakupu goveda in drobnice iz drugih držav Evropske unije.

Bolezen ni nevarna za ljudi, lahko pa povzroči veliko gospodarsko škodo, ki se kaže v omejitvi prometa z živalmi, v zmanjšanju prireje mleka in v motnjah pri reprodukciji.