Povezovanje mladih talentov in izkušenih strokovnjakov

Kranj – Poletna šola Transformator se je razvila iz konkretne potrebe, ki so jo zaznali v podjetju. Leta 2020 so ustanovili Službo za raziskave in razvoj, katere primarna naloga je bila prijavljanje na projekte EU in pridobivanje evropskih sredstev. »Bili smo zelo uspešni, kar naenkrat smo dobili množico projektov, kadra zadaj pa še ni bilo. Bližalo se je poletje in zamislili smo si poletno šolo. Hitro je ideja prerasla samo potrebo,« pravi Nejc Petrovič, idejni in siceršnji vodja šole.

Razvijanje konkretnih rešitev

Danes Poletna šola Transformator predstavlja prvo tovrstno prakso v slovenski energetiki, ki povezuje mlade talente in izkušene strokovnjake pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja, priložnosti in izzive. Petrovič je skupaj s sodelavci iz različnih področij definiral nekaj segmentov in izbral glavne izzive podjetja. Študente na razgovorih vsako leto vprašajo, znotraj katerega izziva se sami najbolj prepoznajo. »Letos se je tako poklopilo, da prav vsak dela na svojem področju,« pravi Petrovič. Po uvajalnem obdobju, kjer se spoznajo tudi s sodelavci, ki so jim na voljo za pomoč, so študentje kmalu že povsem samostojni. Sam je trenutno mentor dvema. Dominik Noč raziskuje vodikove tehnologije, Manca Lovšin pa dela na izzivu 3D projektiranja. »Naša želja je, da sprojektira sodobno transformatorsko postajo v 3D obliki, znotraj katere naj bodo čim bolj sodobne tehnologije, ki obstajajo na trgu. Tako dobimo neki 'muštr', po katerem bi lahko v prihodnosti gradili naše omrežje. Kaj bo študentka vključila v to sodobno transformatorsko postajo in kaj ne, pa je njena prosta izbira. Njena naloga je, da vse razišče, sama določi, kaj je smiselno in kaj ne, ter na koncu iz tega naredi projekt,« konkretno izziv Lovšinove opiše njen mentor.

Iz teorije v prakso

Petindvajsetletni Dominik Noč s Koroške Bele, ki je zaključil prvi letnik Fakultete za strojništvo v Ljubljani, hkrati pa bo v kratkem diplomiral na »Iskri«, smer mehatronika, je z veseljem z nami delil nekaj svojih vtisov. »Elektroenergetski sistem – kako se ljudje napajamo z elektriko, kje jo dobivamo in kako jo razporedimo do uporabnikov – me zelo zanima. Vesel sem, da so me sprejeli v sektor, kjer se učim o sami energetiki. Moj projekt je zasnovan na tehnologijah zelenega vodika, največji problem na tem področju pa mi predstavlja hramba vodika.«

Oktobra se vrača v študijske klopi (odločil se je energetsko strojništvo), a s tem izziv poletne šole zanj ne bo zaključen, saj ga bodo implementirali v prakso. Kot nam pove Petrovič, imajo konec prihodnjega poletja na Zlatem polju željo postaviti testno raziskovalno vodikovo infrastrukturo z vsemi komponentami, za katere Dominik trenutno raziskuje trg (kot so gorivne celice, elektrolizerji, shramba vodika in podobno). Dominik bo pri vsem tem sodeloval in prihodnje leto na poletni šoli sam to infrastrukturo sestavil, česar se že danes izjemno veseli.

Letošnja poletna šola se je prevesila v drugo polovico, zato nas zanima še, kako je s preostalimi projekti. »Prvi del je bil bolj raziskovalen, zdaj pa bo treba vložiti še malo napora v to, da se stvari izkristalizirajo in zaključijo. S preostalimi štirimi mentorji dnevno spremljamo vse študente in moram reči, da s svojimi izzivi zelo dobro napredujejo,« jih pohvali Nejc Petrovič. Mentorji so pomemben del poletne šole, ki s svojo strokovnostjo, izkušnjami in zavzetostjo mladim odpirajo vrata v svet energetike ter jih vodijo od prvih idej do izvedenih rešitev. Ob koncu poletne šole se podpišejo pod vsak projekt in to je – poleg neprecenljivega znanja in izkušenj – za študente tudi odlična referenca za naprej.

Celosten pristop

Poletna šola študente vključuje tudi na teren, da lahko vidijo, kako delujejo informacijski in nadzorni sistemi, spoznavajo delo projektantov, sodelovanje z občinami in drugimi javnimi ustanovami ... »To se mi zdi zelo pozitivna stran šole, kot tudi predavanja in strokovne ekskurzije,« pove Dominik Noč.

Letos so se odpravili v krško nuklearko, prejšnja leta so med drugim obiskali Termoelektrarno Šoštanj in Acroni Jesenice. Obiskali so jih tudi trije predavatelji. Na temo ekonomskih vidikov zelenega prehoda in energetike prihodnosti jim je predaval Jože P. Damijan, za motivacijsko predavanje je poskrbel Anže Albreht (ustanovitelj Zavoda Reševalni Pas). Kot tretji jih je obiskal strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije, ki jim je dal vpogled v svetovne konflikte in kako to vpliva na kritično infrastrukturo in elektro energetiko.

V podjetju se držijo načela, da skušajo privabiti ljudi iz različnih okolij. »Tudi študentje so si različni. Eni bi bili direktorji, drugi strokovnjaki, tretji samostojni podjetniki, četrti bi delali za podjetja, kot je Google … Vključujemo motivacijske zgodbe, prav pa je tudi, da študentje vidijo 'kri in znoj', ki se prelivata za uspešnimi podjetniškimi in gospodarskimi zgodbami,« pravi Petrovič in doda, da skušajo prav vsakega posameznika spodbuditi, da najde tisto, kar ga v življenju res zanima. In če po nekaj mesecih nekdo ugotovi, da poletna šola ni zanj, tudi to odločitev sprejmejo brez zadržkov. Zavedajo se namreč, da je posameznik lahko izstopajoč le takrat, ko v delu najde svojo strast.