Pozeba je najbolj prizadela že cvetoče sadno drevje. / Foto: Cveto Zaplotnik

Pozeba je najbolj prizadela že cvetoče sadno drevje.

Pozeba tokrat Gorenjski ni prizanesla

Druga letošnja pozeba Gorenjski ni prizanesla. Največ škode je povzročila na sadnem drevju. Dejanska škoda bo znana ob junijskem trebljenju plodičev.

Kranj – V Sloveniji je bila letos prvič spomladanska pozeba že med 18. in 21. marcem, ko so nizke temperature najhuje prizadele Primorsko, predvsem nižje lege Goriških brd, Vipavske doline, Krasa in slovenske Istre, deloma pa tudi Pomurje, Štajersko in Dolenjsko. Takratna pozeba je po prvih ocenah največ škode povzročila na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, breskve in nektarine, pozebi pa so bili izpostavljeni tudi nasadi kakija ter nasadi zgodnjih sort hrušk in jablan na toplejših rastiščih.

Delna pozeba tudi pečkatega sadja

Druga letošnja pozeba je bila v začetku tega tedna, ko so se zlasti v noči z nedelje na ponedeljek in proti jutru temperature spustile pod ledišče, ponekod pa tudi v naslednjih dneh. Dr. Matej Stopar, koordinator javne službe v sadjarstvu, je dejal, da so nizke temperature, ki so se večinoma gibale med minus dve in minus štiri in stopinje Celzija, verjetno povzročile delno pozebo, tokrat tudi pečkatega sadja. Najbolj so bile pozebi izpostavljene hruške z že polno odprtim socvetjem. Jablane, ki so trenutno v fenološkem stadiju rdečih popkov in s posameznimi odprtimi cvetovi, prenašajo kakšno stopinjo nižjo temperaturo, vendar praksa kaže, da vse temperature, nižje od minus 1,5 stopinje, že lahko škodijo rodnemu nastavku. Pozebe cvetnega brstja se v primeru mejnih temperatur niti ne da zaznati s preprostim pregledom pomrzlih cvetov oziroma plodnic, ampak se dejanska škoda lahko pokaže šele kasneje s preveč poudarjenim trebljenjem plodičev.

Škoda na sadju, jagodah in vrtninah

Oroševalni sistemi, ki lahko ščitijo sadno drevje pred pozebo, so nameščeni le na 223 hektarjih, kar predstavlja le pet odstotkov intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji. To je bistveno premalo, opozarjajo v združenju za sadjarstvo.

Medtem ko prva letošnja pozeba Gorenjske ni prizadela, so zlasti ponedeljkove nizke nočne in jutranje temperature povzročile škodo tudi gorenjskim kmetom in vrtičkarjem. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je povedala, da v zavodu zbirajo informacije o obsegu in posledicah pozebe na Gorenjskem, ki jih bodo do ponedeljka poslali zborničnemu uradu. Največ škode je na sadju, škoda pa je lahko tudi na že cvetočih jagodah in na vrtninah, ki niso bile pokrite s kopreno. »Zdaj je še prezgodaj za oceno, koliko škode je povzročila pozeba,« je dejala Marija Kalan.

Resje: Jablane še niso cvetele

V največjem gorenjskem sadovnjaku, v nasadu Resje pri Mošnjah, so v ponedeljek proti jutru beležili temperature od minus štiri do minus pet stopinj Celzija. Kot je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, je bil letos razvoj nekoliko počasnejši kot lani, tako da jablane in hruške ob pozebi še niso cvetele, a kljub temu nizke temperature lahko povzročijo škodo. Kolikšna bo dejanska škoda, bo znano ob koncu maja oziroma ob junijskem trebljenju plodičev.

Sadjarji pozivajo ministrstvo k ukrepanju

Združenje za sadjarstvo, ki deluje pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je pozvalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da z javnimi razpisi hitro in učinkovito podpre vzpostavitev zaščite trajnih nasadov pred pozebo. »Poleg tega se sadjarji soočamo s problemom zavarovanja, saj koščičarjev z letošnjim letom ni več možno komercialno zavarovati,« je dejal predsednik združenja Mohor Holešek na ponedeljkovem sestanku s člani združenja.