Poziv k blažitvi bremen

Ljubljana – Stroški dela za prejemnika minimalne plače so se v samo pol leta dvignili za več kot petino, v dodani vrednosti na zaposlenega pa dosegajo rekordno raven, opažajo na GZS. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je po izredni seji upravnega odbora, namenjeni obravnavi problematike stroškov, opozorila, da dodatne obremenitve, ki jih je vlada naložila gospodarstvu – v zadnjem obdobju prispevek za dolgotrajno oskrbo, zimski regres, zvišanje minimalne plače –, pomenijo manj sredstev za modernizacijo opreme in širitev proizvodnje, raziskave, razvoj in inovacije, financiranje rasti, vstopa na nove trge, odplačevanje dolgov in tudi za dolgoročno rast plač ter nagrajevanje.

Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi letošnjega dviga minimalne plače so po navedbah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca socialno varstvo, proizvodnja usnjenih izdelkov, zaposlovalne dejavnosti, varovanje in poizvedovanje, poštna in kurirska dejavnost, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, dejavnost oskrbe stavb in okolice, dejavnost strežbe jedi in pijač, druge storitvene dejavnosti, specializirana gradbena dela in proizvodnja pohištva. V analitski službi so ocenili, da je ogroženih 16 tisoč podjetij z več kot 66 tisoč delovnimi mesti.

O posledicah obremenitev so spregovorili tudi predstavniki nekaterih panog, med njimi predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Janko Širec. »Rast stroškov dela se bo neizogibno odrazila tudi v višjih cenah komunalnih storitev. Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela predstavljajo več kot štirideset odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev,« je pojasnil.

Kratkoročni in srednjeročni ukrepi

Za podjetja, ki nimajo tržne moči in se srečujejo z močno zunanjo konkurenco, upravni odbor GZS kot kratkoročne ukrepe, namenjene blažitvi bremen minimalne plače, vladi predlaga uvedbo neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v prizadetih dejavnostih ter razbremenitev stroškov dela z nižjimi socialnimi prispevki delodajalcev. Med srednjeročnimi ukrepi pa poziva k uvedbi razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, spodbujanju vlaganj v prebojne in tvegane inovacije v okviru tehnološko-inovacijskega sklada, vzpostavitvi slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravi novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035 z vključitvijo čim več ukrepov iz desetletnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS.

Na Brniku pogovor s predsednikom vlade

Ob obisku vlade na Gorenjskem se je premier Robert Golob sestal tudi s predstavniki gospodarstva. Pogovor je bil konstruktiven, namenjen predvsem iskanju rešitev za krepitev konkurenčnosti, je povedal po delovnem kosilu. »Kar nekaj tem smo danes odprli na način, da vidimo tudi rešitve. Nekaj je bilo narejeno, delo še ni končano, bomo pa nadaljevali z istim tempom v naslednjih mesecih, tudi letih, z enim samim ciljem: vzpostaviti tako podporno okolje v Sloveniji, da bo razvoj gospodarstva hitrejši, kot je v svetu.« Kot je še pojasnil, so govorili tudi o dvigu minimalne plače, visokih cenah energije, davčnih obremenitvah za najbolj produktivne kadre.