Država naj s spremembo zakonodaje zaščiti najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo in jih s tem ohrani za kmetijsko pridelavo. / Foto: Cveto Zaplotnik
Poziv za zaščito kmetijskih zemljišč
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije poziva državo, da naj s spremembo zakonodaje zaščiti najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo.
Kranj – Kot navajajo v zbornici, je pred trinajstimi leti sprejeti zakon o kmetijskih zemljiščih uveljavil institut trajno varovanih kmetijskih zemljišč, vendar doslej še nobena občina tega v prostorskih načrtih ni uvedla. Osemnajst občin je izdelalo le načrt trajno varovanih zemljišč, štiri občine pa ga pripravljajo. »Županom dati varovati najboljša kmetijska zemljišča je ravno tako, kot da bi lisici dali varovati kure na kmečkem dvorišču,« je ob izteku mandata dejal predsednik zbornice Roman Žveglič in predlagal državi, da naj s spremembo zakonodaje zaščiti najboljša kmetijska zemljišča in zemljiščem, ki so v njeni lasti (27 tisoč hektarjev njiv in 5 tisoč hektarjev trajnih nasadov), podeli status trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
Žveglič se je glede zaščite kmetijskih zemljišč odzval z izjavo zato, ker člani zbornice v zadnjih letih poročajo o velikem pritisku za spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč v zazidalne površine. Pri tem je omenil tudi dva primera na Gorenjskem: namero Elana po širitvi proizvodnje in ureditvi parkirišča na kmetijskih zemljiščih in predlog prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana–Kranj/Naklo, po katerem naj bi trasa posegla na 124 hektarjev kmetijskih zemljišč in 23 hektarjev gozdov, povezave na prometno infrastrukturo na 25 hektarjev in predvidene lokacije za odlaganje odpadkov še na 21 hektarjev kmetijskih zemljišč. Žveglič je ob tem spomnil na raziskavo, ki kaže na to, da se je že v obdobju 1971–2011 površina kmetijskih zemljišč v Sloveniji zmanjšala z 921 na 472 tisoč hektarjev.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na nedavnem posvetu z naslovom Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti povedala, da na ministrstvu že pripravljajo zakonske podlage za trajno zaščito kmetijskih zemljišč, pri tem pa je poudarila: »Kmetijska zemljišča in kakovost tal so temelj prehranske varnosti Slovenije. Brez teh temeljev ne moremo graditi učinkovitih in kratkih prehranskih verig.«