Pozivajo k sistemski ureditvi dimnikarske dejavnosti

Ljubljana – Slovenija mora do leta 2030 v skladu z zahtevami Evropske komisije bistveno znižati emisije prašnih delcev PM2,5 in PM10. V ta namen je bil lani sprejet Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki zahteva temeljite izboljšave in celovit pristop vseh deležnikov, od državnih institucij in lokalnih skupnosti do dimnikarjev, proizvajalcev kurilnih naprav, uporabnikov in nevladnih organizacij. Skupno odgovornost za dosego ciljev – čistejšega zraka, zdravega okolja in ohranjene vloge lesa kot pomembnega energenta ter naravnega bogastva Slovenije – je poudaril tudi posvet o lesnem gorivu in emisijah, organiziran minuli mesec v Državnem svetu RS v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Udeleženci so se v razpravi strinjali, da je za učinkovito zmanjšanje emisij nujno zagotoviti boljši nadzor nad kakovostjo kurilnih naprav in goriv, saj evropski predpisi že od leta 2022 ne dovoljujejo prodaje in vgradnje peči, ki so pri nas še vedno na voljo. Zavzeli so se za sistemsko ureditev dimnikarske dejavnosti in ustvarjanje pogojev za strokovno opravljanje storitev, aktivno vključitev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v strokovne naloge, okrepitev ozaveščanja uporabnikov o pravilni uporabi naprav ter finančne spodbude za prehod na sodobnejše in čistejše tehnologije.

Redna oskrba naprav, nadzor

Glede dimnikarstva so spomnili, da gre za edino dejavnost, ki ima po zakonu nalogo neposredno pri uporabnikih izvajati neodvisno oskrbo in nadzor kurilnih naprav, preprečevati čezmerne emisije, zastrupitve in požarna tveganja. »Zato je nujno, da se ta dejavnost ustrezno uredi, opolnomoči in da se ji povrne veljava v sodelovanju s stroko, saj bo le tako mogoče sistematično spremljati stanje naprav, pridobivati verodostojne podatke in na njihovi podlagi sprejemati učinkovite ukrepe – tudi tiste, s katerimi se državljanom pomaga pri zamenjavi zastarele tehnologije s sodobnimi napravami, hkrati pa prepreči prodajo in vgradnjo tehnično neustreznih kurilnih sistemov,« sporočajo pristojnim.

Predsednik sekcije dimnikarjev pri obrtno-podjetniški zbornici Simon Dovrtel je poleg tega, da je mogoče kupiti naprave, ki ne ustrezajo predpisanim standardom, opozoril, da zanje ni zagotovljena redna oskrba. Med izzivi je omenil tudi pomanjkljiv strokovni in inšpekcijski nadzor, problematiko podeljevanja licenc dimnikarjem, prenizke cene dimnikarskih storitev ... V sekciji menijo, da dejavnost zahteva najmanj dve ravni strokovne usposobljenosti in da mora biti zagotovljeno vsakoletno usposabljanje dimnikarjev. V sedanji situaciji so po njihovem mnenju vidni rezultati razgradnje dejavnosti; treba je izključiti politične igrice in ji povrniti ugled s sistematično organiziranostjo, so poudarili po dogodku, na katerem je predsednik zbornice Blaž Cvar dejal, da ima razprava o posodobitvi zakona o dimnikarski dejavnosti že dolgo brado in da bo treba postaviti časovnico ter odločno stopiti na pot sprememb.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je na posvetu v državnem svetu povedal, da na ministrstvu razmišljajo o spremembah zakona o dimnikarskih storitvah v smeri jasnejše razmejitve podeljevanja licenc, okrepljenega nadzora nad kakovostjo storitev in tudi prenove sistema določanja cen dimnikarskih storitev.