Preozek kolobar vse bolj otežuje pridelovanje koruze

Žabnica – Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice in semenarske hiše, ki oskrbujejo kmetije s semenom koruze, so prejšnji ponedeljek pripravile na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju ogled poskusa s 25 koruznimi hibridi iz petih semenarskih hiš. Kot je ob ogledu poskusa dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je koruza na Gorenjskem najpomembnejša poljščina, saj po podatkih iz zbirnih vlog zaseda 3600 hektarjev njiv, kar predstavlja približno polovico vseh njivskih površin.

Zaradi suše pridelek do petine manjši

Pridelovalci koruze si bodo letošnje leto zapomnili predvsem po junijski vročini in suši, ob kateri se je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da tla niso zbita in da omogočajo dober razvoj koreninskega sistema. »Le dobro razvit in razvejan koreninski sistem omogoča rastlinam, da lažje preživijo stresne razmere,« je dejala Marija Kalan in dodala, da se tega dobro zavedajo tudi številni gorenjski pridelovalci koruze, ki so junija, ko se je rast zaustavila, okopali koruzo in jo dognojili. Zaradi junijske suše je koruza nekoliko nižja, tako da bodo hektarski pridelki večinoma do 20 odstotkov nižji od lanskih, vendar pa bo silaža zaradi dobro zapolnjenih storžev dokaj kakovostna. V zadnjih dveh mesecih je bilo padavin zadosti, v tleh pa je bilo še tudi nekaj dušika, tako da je koruza še dokaj zelena in se je (bo) žetev začela od 10 do 14 dni kasneje kot običajno. Za siliranje je zelo pomembno, da je koruza primerno zrela in da ob žetvi vsebuje od 28 do 35 odstotkov suhe snovi, kar zagotavlja optimalen potek fermentacije v silosih.

Vse več koruznega hrošča in vešče

Na srečanju s pridelovalci in kmetijskimi strokovnjaki je Marija Kalan opozorila tudi na problem preozkega kolobarja, v katerem prevladujejo žita, trave in koruza. Živinorejske kmetije bi si kolobar lahko izboljšale s stročnicami (soja, grah), metuljnicami (lucerna) ter travno-deteljnimi in deteljno-travnimi mešanicami, a bi za bolj širok kolobar potrebovale tudi več njivskih površin. Posledice ozkega kolobarja se odražajo pri težavah z obvladovanjem plevelov, bolezni in škodljivcev. Škodljivci, kot so koruzni hrošč, koruzna vešča in koruzna sovka, so letos povzročili kar nekaj škode. Hrošča in vešče je vsako leto več, gosenice vešče lahko prezimijo tudi na rastlinskih ostankih ob obronkih njiv in na nepokošenih ozarah. Tako hrošč kot vešča sta težje obvladljiva, najučinkovitejša metoda je kolobarjenje – koruza ne vsako leto na isto njivo, za zatiranje koruzne vešče pa je učinkovito zelo nizko mulčanje koruznice (ena do dva centimetra nad tlemi) ter zaoravanje ostankov koruznice v tla. »Zaoravanje omejujejo pravila pogojenosti skupne kmetijske politike, po katerih morajo kmetije vsaj 80 odstotkov njiv čez zimo ozeleniti ali površino pustiti nepreorano z rastlinskimi ostanki na površju,« je dejala Marija Kalan.

Ukrepi za prilagoditev na podnebne spremembe

Žiga Vogrin, terenski kmetijski svetovalec v KGZ Kranj, je predstavil nekatere ukrepe za prilagoditev pridelave koruze in drugih poljščin na podnebne spremembe in ukrepe za blažitev posledic teh sprememb. Kot je dejal, je zelo pomembno kolobarjenje, pri tem pa je poudaril, da je kmetija z ozkim kolobarjem manj odporna proti vplivom podnebnih sprememb. Posledice je možno ublažiti tudi z različnimi termini setve iste kulture, z izbiro sort, ki so bolj odporne proti vročini in sušnim razmeram, s preciznim škropljenjem in gnojenjem, s povečanjem deleža organskih snovi v tleh, kar izboljšuje zadrževanje vlage v tleh, s senčenjem njivskih površin, kar je lahko primeren ukrep pri pridelovanju zelenjave, z vključevanjem stročnic in metuljnic v kolobar, z zaoravanjem žetvenih ostankov v tla, z zatiranjem bolezni in škodljivcev, ki jih prinašajo podnebne spremembe …