Primerjava: obveznice, depoziti in skladi

V ponedeljek, 10. marca, se bo začelo vpisovanje druge izdaje ljudskih obveznic, ki jih država namenja polnoletnim prebivalcem Slovenije. Vpisovanje bo potekalo prek poslovne mreže NLB, OTP banke, BKS Bank in borznoposredniške družbe Ilirika. Obveznice so triletne, obrestna mera je 2,75-odstotna, najnižji znesek vplačila je tisoč evrov in najvišji 250 tisoč evrov, obseg izdaje vnaprej ni znan in je odvisen od zanimanja vlagateljev.

Vlagatelji se ob novi izdaji ljudskih obveznic sprašujejo, kakšne so prednosti in slabosti nakupa obveznic v primerjavi z bančnimi depoziti ter vlaganji v vzajemne sklade. Poglejmo nekatere razlike! Medtem ko se pri depozitu vlagatelj zaveže, da bo denar vezal do izteka obdobja vezave, obveznice lahko proda po tržni ceni takoj, ko so uvrščene na Ljubljansko borzo, ali kadarkoli kasneje vse do zapadlosti. Pri depozitih vlagatelj običajno prejme obresti skupaj z glavnico ob zapadlosti depozita, pri obveznici pa prejema obresti v vmesnem obdobju, ob zapadlosti pa še glavnico. Pri investiranju v vzajemne sklade je točke (enote premoženja) možno kadarkoli prodati po tržnem tečaju, podobno kot je možno kadarkoli prodati obveznice, razlike pa so glede donosnosti. Pri depozitih (s fiksno obrestno mero) in državnih obveznicah je donosnost vnaprej znana in zanjo jamčijo banke oziroma država. Pri vzajemnih skladih je pričakovana donosnost običajno višja od donosnosti depozitov in obveznic, vendar nihče ne jamči, da bo dejanska donosnost enaka pričakovani. Investiranje v vzajemne sklade spremljajo tudi nekateri stroški, ki nekoliko znižajo končno donosnost. Državne obveznice so ena od manj tveganih oblik naložb, saj za izplačilo obveznosti jamči država s svojim proračunom in celotnim premoženjem. Varnost bančnih vlog je odvisna od finančne trdnosti bank, vloge do zneska sto tisoč evrov so zaščitene v okviru jamstvene sheme, ki krije izplačila v primeru stečaja banke.