Na kmetiji predelujejo mleko v mlečne izdelke. Na sliki Helena v zorilnici sira. / Foto: arhiv družine Kropivšek
Na kmetiji predelujejo mleko v mlečne izdelke. Na sliki Helena v zorilnici sira. / Foto: arhiv družine Kropivšek
Razglasili kmetico leta
Zveza kmetic Slovenije je v ponedeljek na prireditvi v Zagorju za kmetico leta razglasila Matejko Sečnik z Butajnove nad Horjulom, med štirimi kandidatkami za laskavi naziv pa je bila tudi Helena Kropivšek s Češnjic v Tuhinjski dolini.
Kranj – Zveza kmetic vsako leto ob 15. oktobru, svetovnem dnevu kmetic, razglasi kmetico leta. Letos je bilo sklepno dejanje izbora v ponedeljek v Zagorju, kjer so ob navzočnosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić za kmetico leta razglasili Matejko Sečnik z Butajnove nad Horjulom.
Matejka prihaja s kmetije, na kateri obdelujejo 20 hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo z 20 hektarji gozdov. Pridelujejo krompir, redijo 40 goved in 70 kokoši, v okviru dopolnilne dejavnosti pa oddajajo prostor v prenovljenem kozolcu za poroke in druge dogodke. Matejka je mati štirih otrok, a ob delu na kmetiji in skrbi za družino najde čas tudi za številne prostovoljne aktivnosti. Skoraj trideset let je aktivna v Društvu kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul, ki jo je tudi predlagalo za kmetico leta. Trideset let je cerkovnica v domači cerkvi, štirideset let je aktivna v gasilskem društvu, je članica športnega društva, tudi prva posredovalka …
Med štirimi kandidatkami za laskavi naziv kmetice leta je bila kot edina s širšega gorenjskega območja Helena Kropivšek s Češnjic v Tuhinjski dolini, sicer že 25 let članica Društva podeželskih žena Tuhinjska dolina, ki jo je tudi predlagalo za kmetico leta. Helena prihaja s hribovske kmetije, na kateri gospodarijo z 49 hektarji lastnih in najetih zemljišč in redijo od 15 do 18 krav molznic ter od 10 do 12 glav mlade živine. Njena zgodba je zanimiva. Po 23 letih dela v industriji se je posvetila delu na kmetiji. Pridobila je nacionalni poklicni kvalifikaciji za peko kruha in predelavo mleka v mlečne izdelke. Leta 2008 so na kmetiji uredili sirarno, v kateri zdaj dnevno od 100 do 250 litrov mleka predelajo v poltrde in mehke sire, skuto, navadne in sadne jogurte ter v sir za peko na žaru. Že dvanajst let izdelujejo tradicionalni trdi sir trnič, glavno vlogo pri tem ima hči Sonja, ki na Veliki planini vodi delavnice izdelovanja sira. Za sir trnič so prejeli že več priznanj, lani tudi zlato priznanje na mednarodnem kulinaričnem tekmovanju Alp'24 v Švici.
Helena je mati štirih otrok – hčeri Andreja in Klara sta našli svojo poklicno pot zunaj kmetije, hči Sonja in sin Kristjan pa sta aktivno sodelujeta pri delu in razvoju kmetije, predvsem pri predelavi mleka. Helena se zdaj pripravlja na upokojitev in se že veseli, da bo imela več časa za razvajanje vnukov, sprehode v naravi in za izlete z možem Jožetom.