Gorske kmetije potrebujejo za delo v strmini predvsem bolj varno mehanizacijo. Slika je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik

Gorske kmetije potrebujejo za delo v strmini predvsem varno mehanizacijo. Fotografija je simbolična. / Foto: Cveto Zaplotnik

Razpis razjezil gorske kmete

Po tem, ko je država na razpisu zavrnila sto petdeset vlog za sofinanciranje naložb na gorskih kmetijah, sta jo združenje hribovskih in gorskih kmetov in kmetijsko-gozdarska zbornica pozvala, da za te kmetije nameni več denarja.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob koncu lanskega marca objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb na gorskih kmetijah. Z razpisom je namenilo gorskim kmetijam sedem milijonov evrov za finančno pomoč pri nakupu kmetijske mehanizacije za kmetovanje na gorskem območju, za ureditev objektov za shranjevanje mehanizacije in skladiščenje krme, za ureditev pašnikov za rejo domačih živali in dostopov do javne infrastrukture, za novogradnjo vodohranov ter za nakup opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v roku prejela 226 vlog s prošnjo za nekaj več kot 19 milijonov evrov finančne pomoči, a je v okviru razpisanega zneska lahko odobrila le 64 vlog, kar 150 pa jih je zavrnila zaradi pomanjkanja denarja.

Najbolj zapostavljene srednje velike kmetije

V Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije so ob razpletu razpisa ugotavljali, da so hribovske in gorske kmetije ponovno ostale brez prepotrebnih sredstev za naložbe, ki bi jim zagotavljale lažje in varnejše delo. Na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić so decembra naslovili odprto pismo, v katerem so jo pozvali, da razveljavi razpis ali kako drugače poskrbi, da bodo finančne pomoči pri naložbah še v tem programskem obdobju (2023–2030) deležne tudi kmetije, ki je doslej še nikoli niso dobile. V združenju s podatki dokazujejo, da so pri finančni pomoči najbolj spregledane srednje velike gorske kmetije s standardnim prihodkom od 12.000 do 50.000 evrov. »Od velikih besed o modernizaciji in digitalizaciji kmetijstva so gorskim kmetijam ostale le kosa, grablje in vile. Tudi morebitna pomoč pri nakupu traktorja je dosegljiva le tistim, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev zemljišč,« so zapisali v odprto pismo. Ob izgovoru, da ni denarja, so spomnili na to, da je ministrstvo na razpisu zagotovilo dodatni denar za male kmetije, da sredstva na razpisih za mlade prevzemnike kmetij ostajajo, da so kljub veliki finančni podpori ekološkemu kmetijstvu rezultati pičli, da je država hitro našla denar za podporo rejcem kokoši in za kastracijo do sedem dni starih pujskov z uporabo protibolečinskih sredstev …

Zbornica: Država naj pripravi nov razpis

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je pred dnevi pozvala ministrstvo, da pripravi nov razpis, pri katerem bi denar za naložbe na hribovskih in gorskih kmetijah zagotovilo iz neporabljenih sredstev preteklih drugih razpisov in s katerim bi tudi izenačilo razpisne pogoje za ekološke in neekološke kmetije. V zbornici na podlagi analize vlog zadnjega razpisa ugotavljajo, da so hribovske in gorske kmetije kandidirale predvsem za nakup mehanizacije, ki bi jim na strmem in plazovitem terenu omogočila bolj varno delo. Med zavrnjenimi kmetijami je največ manjših kmetij z letnim standardnim prihodkom od 12.000 do 50.000 evrov, ki so prevelike, da bi lahko kandidirale za finančno pomoč kot majhne kmetije, a hkrati premajhne, da bi se na razpisih lahko kosale z velikimi.