Sadjarstvo pred številnimi izzivi

Kranj – V Združenju za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so ob letošnjem svetovnem dnevu jabolk – 21. oktobru – opozorili na najpomembnejše probleme sadjarstva v Sloveniji. Kot so poudarili, so glavni izzivi izboljšanje samooskrbe s sadjem, prilagajanje pridelave podnebnim spremembam z vlaganji v protitočne mreže in v namakanje ter pomladitev v povprečju precej starih nasadov in uvajanje odpornejših sort sadja. Stopnja samooskrbe s sadjem je nizka, po zadnjih podatkih Slovenija z domačo pridelavo pokrije le nekaj več kot petino potreb po sadju. Velik problem je starost nasadov, več kot 70 odstotkov površin zasedajo nasadi, ki so starejši od 15 let. V okviru prilagajanja na vse pogostejše suše, pozebe in toče so sadjarji doslej z zaščitnimi mrežami pokrili skoraj 1500 hektarjev intenzivnih sadovnjakov in uredili namakanje na približno 950 hektarjih. Vse bolj narašča tudi delež na škrlup odpornih sort jablan, pridelava teh poteka že na 269 hektarjih od skupno 1673 hektarjev nasadov jablan. Po podatkih državnega statističnega urada naj bi bil letos pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih za dva odstotka manjši kot lani, pridelek hrušk pa za skoraj sedem odstotkov. Drugačna je slika v ekstenzivnih sadovnjakih, kjer naj bi bila po slabši lanski letini letos boljša letina tako jabolk in hrušk kot češpelj in sliv.