Šakal se je razširil že v vsa gorenjska lovišča

Naklo – Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Gorenjskega lovsko upravljavskega območja (LUO) je v sodelovanju z Zvezo lovskih družin Gorenjske ob koncu prejšnjega tedna v Domu Janeza Filipiča v Naklem pripravilo razstavo trofej lani uplenjene divjadi. Na ogled je bilo okoli 350 trofej, ki jih je za razstavo izbralo vseh 42 upravljavcev lovišč. Največ je bilo trofej uplenjene srnjadi in jelenjadi. »Prikazani primerki so vrh, krona stanja divjadi tako v posameznih loviščih kot v gorenjski regiji,« je ob odprtju razstave dejal Andrej Avsenek, predsednik gorenjskega OZUL-a, in dodal, da je kljub hitremu spreminjanju razmer v loviščih – žal v negativno smer – tam še vedno možno najti izredno vitalne in kvalitetne živali z vrhunskimi trofejami. Posledice negativnih vplivov v lovišču se kažejo v tem, da divjad spreminja bioritem, se umika v neprimerne življenjske habitate, izgublja vitalnost, pojavljajo se bolezni, ...

Razširil se je že v vsa gorenjska lovišča

Upravljavci lovišč so na razstavi spregovorili tudi o njihovi vse večji nadlogi – o šakalu, ki se je v zadnjih dveh letih razširil že v vsa lovišča v Gorenjskem LUO. Najbolj številen je v nižinskih loviščih, hitro se širi v sredogorska lovišča, prisoten pa je že tudi v najvišje ležečih loviščih. V zadnjih petih letih, odkar šakal ni več zavarovana prostoživeča živalska vrsta, ampak lovna divjad, so v Gorenjskem LUO odstrelili 346 šakalov – leta 2019 samo tri, lani pa že 141. Kot je dejal Andrej Avsenek, šakal pleni mladiče in tudi starejšo srnjad, tako da že resno ogroža populacijo srnjadi v nižinskih in že tudi v nekaterih sredogorskih loviščih. Ogrožena so zlasti nekatera nižinska lovišča – Sorško polje, Šenčur, Komenda, Mengeš, Šmarna gora, Vodice …, v katerih je srnjad glavna ali edina lovna divjad. Posledice vpliva šakala na okolje se kažejo že tudi v zmanjševanju odstrela srnjadi, ki je lani (skupaj z izgubami) znašal 3872 živali.

Država naj za šakala ukine lovno dobo

Izvršni odbor OZUL-a je zaradi poslabševanja razmer, ki jih v loviščih povzroča šakal, pozval pristojno ministrstvo, da ukine lovno dobo in dovoli lov na šakala čez vse leto, pri izvajanju nočnega lova na šakala dovoli (legalizira) uporabo nočne optike, termovizije in drugih umetnih virov svetlobe in še naprej pokriva škodo, ki jo šakal povzroča na lovni in nelovni površini. Po veljavnem predpisu naj bi namreč po letošnjem 1. maju odškodninsko odgovornost prenesli na upravljavce lovišč, ki pa so prepričani, da niso odgovorni za prisotnost šakala v loviščih in da jim država tudi ne omogoča učinkovitega ukrepanja ter s tem preprečevanja škode. Kot je dejal Avsenek, tudi lovske družine čaka »domača naloga« – to je spoznati življenjske navade šakala, ki je zelo prilagodljiva vrsta in prehranski oportunist, upoštevati stanje šakala glede na raznolikost lovišč, najti način lova in učinkovito zaščito za preprečevanje škod in motivirati lovce za lov na šakala.

Za prepoved nočne optike ni logike

»Država nalaga lovskim družinam vse večjo odgovornost in zahtevne naloge, hkrati pa jim z zakoni, ki ne sledijo realnemu stanju na terenu, zelo otežuje izpolnjevanje nalog,« je dejal Mitja Čepin, podpredsednik Zveze lovskih družin Gorenjske, in še posebej opozoril na problematiko lova na šakala. »Da je uporaba nočne optike pri lovu na šakala prepovedana, ni nobene logike, saj jo lahko že nekaj let uporabljamo pri lovu na divjega prašiča, ki se tudi prekomerno razmnožuje in povzroča veliko ekonomsko škodo. Tudi jelenjad se je ponekod pretirano razmnožila in je predvsem zaradi človekovega vpliva na okolje postala nočna divjad.« Peter Belhar, predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske, je pozval državo, da naj vendarle sledi potrebam in zahtevam lovcev, da bodo kot upravljavci lovišč lahko uspešno gospodarili z njenim premoženjem.