Sklenitev depozita za krajše ali daljše obdobje

Denarni depoziti pri bankah in hranilnicah so še vedno med prebivalstvom najbolj priljubljena oblika varčevanja, varčevalci pa se pri tem ne ubadajo le z vprašanjem, kateri banki oziroma hranilnici zaupati privarčevani denar, da bodo obresti najvišje, ampak tudi s tem, za kako dolgo obdobje skleniti depozit. Odgovor na ti vprašanji jim daje primerjalnik obrestnih mer za depozite na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Uporaba primerjalnika je brezplačna in preprosta, dovolj je, da uporabniki vanj vnesejo podatka, kolikšen znesek nameravajo varčevati in za kako dolgo obdobje.

Če se bodo v primerjalniku »poigrali« z različnimi kombinacijami, bodo lahko ugotovili, katera banka oziroma hranilnica jim nudi najvišjo obrestno mero, pa tudi to, ali se jim vsaj glede na višino obrestne mere bolj splača skleniti depozit za eno leto, dve leti ali še za daljše obdobje. Praviloma so obrestne mere višje pri večjih zneskih in pri vezavah za daljše obdobje, a to ne velja vedno. »Lahko se zgodi, da boste za depozit za 24 mesecev dobili višjo obrestno mero, kot če bi ga sklenili za 12 mesecev, hkrati pa bo obrestna mera za 36 mesecev nižja,« opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pri (hipotetični) vezavi zneska deset tisoč evrov ugotovili, da se trenutno najbolj splača vezava za dve leti. »Daljše vezave niso smiselne, saj obrestne mere z daljšim obdobjem ne rastejo več, lahko so celo nižje. Ponuja jih tudi manj bank.« Primerjalnik obrestnih mer je tako pokazal, da je pri vezavi deset tisoč evrov za pet let najvišja letna obrestna mera enaka kot pri vezavi za dve leti – 1,7-odstotna. Vezava za daljše obdobje vedno prinaša tudi nekaj tveganja: lahko se izkaže za ugodno, če obrestne mere padajo, ali za neugodno, če se zvišajo.

V zvezi potrošnikov opozarjajo varčevalce, da naj se pred sklenitvijo depozita tudi pozanimajo, pod kakšnimi pogoji lahko predčasno prekinejo vezavo – ali le v izrednih primerih, kot je smrt v družini, ali tudi sicer.