Skromna letina in nizke odkupne cene

Šenčur – Kot je na novinarski konferenci na lokaciji skladišča krompirja v Šenčurju dejal Janez Okorn, predsednik Kmetijske zadruge Cerklje, je letos pridelavo krompirja zelo prizadela suša, zaradi katere je bil pridelek od 60 do 80 odstotkov manjši od običajnega. Ker je bila letina krompirja v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem za petino višja od običajne, so presežki krompirja iz teh držav preplavili druge države, med drugim tudi Slovenijo. Nizka cena iz uvoza je znižala tudi ceno domačemu krompirju. »Letos je cena za polovico nižja kot lani, tako da z njo ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov,« je dejal Janez Okorn in dodal: »Če bi dosegli hektarski donos 40 ton na hektar, bi bila sprejemljiva cena od 30 do 35 centov za kilogram, a letos je bil donos manjši od 20 ton.«

Pridelava upada, samooskrba nizka

Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je dejal, da Slovenija pri krompirju dosega manj kot 40-odstotno samooskrbo. Pridelava krompirja upada v Sloveniji in tudi na Gorenjskem. Na trgovskih policah je vse več krompirja iz uvoza, pri tem pa se zdi Golcu še posebej problematična konkurenca krompirja iz tretjih držav, kjer je dovoljena tudi uporaba zaščitnih fitofarmacevtskih sredstev, ki so v Evropski uniji prepovedana. Tudi prilagajanje pridelave krompirja sodobnim trajnostnim okoljskim smernicam je povezano z višjimi stroški. »Ne moremo pričakovati zadovoljstva slovenskih pridelovalcev krompirja, če tega ne moremo preko slovenskega trgovskega sistema prodati slovenskim kupcem. Na ta način ne ustvarjamo stimulativnega okolja za bodoče mlade prevzemnike kmetij niti ne pogojev za prehransko suverenost,« je dejal Golc.

Podprimo prehransko verigo z lokalno surovino

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dejal, da je s sistemskimi ukrepi treba okrepiti prehransko verigo, ki temelji na lokalni surovini, v tej verigi pa podpreti kmeta, ki za pridelavo potrebuje infrastrukturo, dostopna sredstva in namakalne sisteme, in zadruge, ki potrebujejo skladiščne kapacitete in sodobne sortirnice. »S tem bomo dosegli še eno stvar – koncentracijo, ki smo jo zadruge žal na področju krompirja precej izgubile, in to, da nam bo kmet ponudil v odkup svoje pridelke,« je dejal Florjančič in dodal, da bi se potlej z občutno večjimi količinami kot zdaj lahko pojavili na vratih trgovcev.

Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je pozval trgovce, da naj na prodajnih policah namenijo več prostora slovenskemu krompirju, potrošnike pa, da naj pri nakupu spremljajo poreklo blaga in dajo priložnost slovenski verigi preskrbe s hrano. Kot je dejal, je zbornica že pozvala ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj okrepi nadzor nad označevanjem porekla krompirja in preverjanje ostankov morebitnih nedovoljenih ostankov v pridelkih, še posebej v krompirju, ki prihaja iz tujine.