Stanje v jeklarski industriji in pričakovanja so predstavili glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner, glavni podpredsednik Skupine SIJ Tibor Šimonka in glavni direktor SIJ Metal Ravne Jernej Močnik. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Stanje v jeklarski industriji in pričakovanja so predstavili glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner, glavni podpredsednik Skupine SIJ Tibor Šimonka in glavni direktor SIJ Metal Ravne Jernej Močnik. / Foto: Ana Jagodic Dolžan
Skupina SIJ pričakuje okrevanje
V Skupini SIJ – Slovenska industrija jekla, del katere sta tudi jeseniški družbi SIJ Acroni in SIJ SUZ, ocenjujejo, da je bilo v zahtevnih razmerah na jeklarskem trgu doseženo dno.
Ljubljana – Kot je povedal glavni podpredsednik Skupine SIJ Tibor Šimonka, so bile razmere v zadnjih dveh, treh letih zaradi energetske krize, vojne v Ukrajini, padca povpraševanja v avtomobilski panogi in rasti uvoza iz Kitajske najtežje po finančni krizi. Na situacijo so se odzvali z optimiziranjem stroškov, ustavili so nekatere naložbe, prilagodili organizacijo dela, v matični družbi so število zaposlenih zmanjšali s 132 na 91. Dodatnih odpuščanj ne načrtujejo, je zagotovil, s koncem letošnjega januarja so opustili tudi ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
Aktualna naročila, napovedi Svetovnega jeklarskega združenja in Oxford Economics, vodilnega svetovnega podjetja za gospodarske analize, napovedovanje in svetovanje, o rasti povpraševanja ter Evropske komisije, da bo spomladi objavila akcijski načrt za jeklo in kovine, jih navdajajo z zmernim optimizmom. Če ne bo večjih pretresov, bi naročila za prvo četrtletje lahko omogočila doseganje gospodarskih načrtov za to obdobje, menijo. Močnejšo rast povpraševanja po jeklu v Evropski uniji pričakujejo že v drugi polovici letošnjega leta, še večjo pa v letu 2026, predvsem zaradi znižanja obrestnih mer in posledično povečanega strukturnega povpraševanja po izdelkih iz jekla.
Ob tem je Šimonka poudaril, da je na evropskem trgu s kitajskimi izvozniki jekla težko tekmovati, saj imajo od štiri- do petkrat nižje cene elektrike, poleg tega država stimulira izvoz. »Za podobno ali enako kakovostno jeklo so od trideset do štirideset odstotkov cenejši.« Čeprav ne morejo nuditi enakega servisa kot evropski dobavitelji, je razlika v ceni tako velika, da se kupci odločajo zanje, je še pojasnil ter dodal, da narašča tudi uvoz indijskega in indonezijskega jekla.
Upe polagajo v že omenjeni akcijski načrt za jeklo in kovine, ki naj bi med drugim vključeval zaščitne ukrepe in olajšanje dostopa do cenovno ugodnejše energije. »To je za nas zelo pomembno, saj imamo v Sloveniji najdražjo energijo v Evropi. Glavni evropski konkurenti imajo dva- do trikrat nižje cene.« Nov omrežninski sistem je po besedah glavnega podpredsednika dodatna obremenitev.
Razmeram se prilagajajo tudi z novimi izdelki in iskanjem novih trgov. Na Jesenicah so lani z 18 milijonov evrov vredno naložbo vzpostavili pogoje za proizvodnjo elektropločevine, ki ob specialnih jeklih in nerjavnem jeklu predstavlja tretji proizvodni steber, je povedal glavni direktor družbe SIJ Acroni Branko Žerdoner. Na Bližnjem vzhodu je SIJ v preteklem lani ustanovil svoje prodajno podjetje, januarja pa je z vlado Savdske Arabije podpisal sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi jeklarne in valjarne v hitro rastočem industrijskem središču na jugovzhodu države. Trenutno potekajo izračuni glede naložbe, od katerih bo odvisna njena izvedba; SIJ bi prispeval znanje o proizvodnji elektropločevine, je pojasnil Šimonka. Ta in drugi posli na Bližnjem vzhodu bi po njegovem mnenju pomenili delno zapolnitev vrzeli na trgih v Evropi in ZDA. V lanskem letu so v ZDA prodajo povečali za okoli 16 odstotkov in jo tako približali sto milijonom evrov. Na podoben rezultat računajo tudi letos; nadejajo se, da bo Evropski uniji uspelo doseči kompromisno rešitev glede carin, ki jih je napovedal Trump.