Sporen ali nesporen odstrel (brejih) košut

Kranj – V mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (s sedežem na Jesenicah) opozarjajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na sporen odstrel brejih košut in košut z mladiči v Sloveniji in ga pozivajo k etičnemu in trajnostnemu upravljanju divjadi. Pri tem navajajo, da ministrstvo tudi z odločbami za izredni poseg dovoljuje odstrel brejih košut zunaj lovne dobe le na podlagi pritožb, da jelenjad povzroča škodo na poljščinah. V Alpe Adria Green ob tem poudarjajo, da je odstrel brejih košut in košut z mladiči v nasprotju z etičnimi standardi upravljanja divjadi, ki jih spoštuje večina evropskih držav, in da odstrel zlasti brejih samic moti naravno selekcijo, zmanjšuje prihodnje generacije, pušča v nemilosti preživele mladiče …

Spoštovanje zakonodaje in etičnega kodeksa

V Zavodu za gozdove Slovenije pojasnjujejo, da so cilji upravljanja jelenjadi opredeljeni v dolgoročnih lovskoupravljavskih načrtih, pri tem pa je za doseganje teh ciljev nujno tudi poseganje v razred odraslih samic (košut), kar velja tudi za vse druge evropske države. »Košute postanejo breje septembra, kotijo maja ali junija, mladiče pa vodijo do pomladi naslednjega leta ali še dlje. To pomeni, da celo leto opravljajo razmnoževalno vlogo – so breje ali vodijo mladiče, tako da se z odstrelom ni mogoče izogniti njihovemu razmnoževalnemu ciklusu,« navajajo v zavodu in dodajajo, da je zakonsko določena lovna doba za košute od 1. septembra do 31. decembra, to je v obdobju, ko košute vodijo mladiče, večino tega časa pa so tudi breje; v izjemnih primerih pa lahko kmetijsko ministrstvo izda dovoljenje za odstrel tudi zunaj lovne dobe, a so taki primeri izjemno redki.

Nimajo podatkov o odstrelu brejih košut

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da zakon o divjadi in lovstvu dovoljuje izredni poseg v populacijo divjadi ne glede na lovno dobo, kadar se tem prepreči resna škoda na posevkih, živini, gozdovih in drugem premoženju, doseže zaščita zdravja ljudi, zagotovi javna varnost … Ministrstvo izdaja dovoljenja za izredni poseg v upravnem postopku na podlagi vlog oziroma zahtev upravljavcev lovišč, pri izdaji odločb pa se opira na strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.

Po podatkih ministrstva so upravljavci lovišč v Sloveniji v zadnjih treh letih (2022–2024) v lovni dobi, to je od 1. septembra do 31. decembra, odvzeli iz lovišč 7764 košut, pri tem pa odvzem poleg odstrela vključuje še izgube. V okviru izrednega posega v populacijo jelenjadi so v obdobju 2022–2024 odvzeli 193 košut, vendar pa ministrstvo ne razpolaga s podatkom, koliko košut je bilo brejih.

Odstrel košut nesporno nujen ukrep

Kot navaja Andrej Avsenek, predsednik Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, je združenje v zadnjih dveh letih prejelo od kmetijskega ministrstva dve odločbi za izredni odstrel jelenjadi, ki sta dovoljevali odstrel spolno zrelih košut (2+) v času od 1. do 31. avgusta, to je v mesecu, ko košute niso breje, vodijo pa mladiča. Na podlagi teh odločb so upravljavci lovišč lani in predlani odvzeli iz lovišč skupno 120 jelenjadi, od tega 22 spolno zrelih košut in 60 mladičev (telet).

V združenju ob tem opozarjajo na še vedno intenzivno prostorsko širjenje jelenjadi in naraščanje števila jelenjadi, kar povzroča težave v okolju in pri medvrstnih odnosih z drugo divjadjo. »Glavni ukrep za zmanjšanje številčnosti je odstrel oziroma odvzem, še posebno košut in telet,« pravi Andrej Avsenek. Ker odstrela zaradi vse večjega nemira v okolju in drugih okoliščin ni možno realizirati v času lovne dobe od 1. septembra do 31. decembra, je po Avsenikovem mnenju lov v avgustu nujen in etično še sprejemljiv ukrep za zmanjšanje števila spolno zrelih košut. »Nesporno je treba materinstvo čim bolj spoštovati, žal pa včasih nastopijo stanja, ko je zaradi širših posledic – kužnih bolezni, ogroženosti ljudi in okolja ali premoženjske škode treba ukrepati tudi takrat, ko to zaradi materinstva ni primerno,« pravi Avsenek in dodaja: »Praviloma za taka nenormalna stanja nismo krivi lovci, smo pa pri reševanju le-teh nepogrešljivi in pogosto edini, ki lahko učinkovito ukrepamo.«