Sporočilo odločevalcem: jemljite nas resno

Ljubljana – V petek je bil na ploščadi pred stavbo državnega zbora vseslovenski kmečki protest, ki se ga je udeležilo okoli petsto kmetov. Pobudnik protesta je bilo Združenje slovenske kmečke iniciative, pri izvedbi pa so sodelovali še kmetijsko-gozdarska zbornica, zveza slovenske podeželske mladine, zveza kmetic in društvo Slovenski kmet.

Protest je bil odziv nezadovoljnih kmetov na odgovore ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na 16 zahtev, ki so jih kmetijske organizacije januarja naslovile na vlado. Protestniki so že z napisi na transparentih izražali, kaj jih žuli, še več so povedali govorci – predstavniki kmetijskih organizacij in kmetje. Boštjan Slemenšek, predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative, je dejal, da so se zbrali na protestu zaradi norčevanja iz kmetov. »Tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za konjiček, kot da je hrana samoumevna in da kmet ni vreden spoštovanja. Za pisalnimi mizami sprejemajo odločitve, ki jih sami nikoli ne bi zmogli živeti, predavajo nam o naravi, a niso nikoli orali njive. Ko opozorimo, da tako ne gre več, nas označijo za problem, a problem nismo mi, problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo.«

Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek se je zavzel za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov. »Ne pristajamo na to, da na krožnike prihaja uvožena hrana, pridelana s hormoni, pesticidi in antibiotiki, ki so pri nas že desetletja prepovedani. Zahtevamo, da slovenski potrošniki dobijo le hrano, ki je pridelana po enakih standardih kot pri nas,« je dejal in dodal, da v zbornici zahtevajo okrepljen nadzor nad varnostjo živil iz tujine, jasno sledljivost porekla živil in predvidljivo kmetijsko politiko. Predsednica zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob se je zavzela tudi za poenostavitev postopkov nakupa hrane slovenskega porekla v javnih prehranskih obratih in zavodih. »Trenutni sistem je zapleten, birokratski in pogosto bolj prijazen do velikih tujih dobaviteljev kot do lokalnega kmeta.« Matejka Sečnik, aktualna kmetica leta po izboru Zveze kmetic Slovenije, pričakuje od družbe in države več spoštovanja kmečkega poklica ter boljše pogoje za pridelovanje hrane in ohranjanje krajine. Milan Kalan iz Združenja društev ekoloških kmetov Slovenije je ugotavljal, da je država sprejela za ekološko kmetijstvo že dva akcijska načrta, a kljub temu ni pravega preboja. V trgovinah skorajda ni v ponudbi slovenskega ekološkega mesa, ekološki kmetje morajo velikokrat ekološke pridelke in izdelke prodajati kot konvencionalne. Kmet Andrej Hribar z Brda pri Domžalah je v imenu društva Slovenski kmet povedal, da o kmetih ne bi smeli odločati brez kmetov. »V odgovoru ministrstva za kmetijstvo na protestne zahteve sem našel veliko všečnih besed o tem, kako si ministrstvo prizadeva za kmete, a zdi se mi, da si prizadeva le zato, ker je od nas, kmetov, odvisno veliko državnih služb.« Kmet Janez Režek Muri s Savice je v nagovoru protestnikom poudaril, da je kmet temelj vsake države in zadnja varovalka pred degradacijo okolja in za prehransko varnost.

Gorenjski kmetje, člani zbornice, so na protest prišli organizirano, z dvema avtobusoma, nekateri so se pripeljali z lastnim vozilom ali tudi z vlakom. Karolina Bremec Odar iz Studora ugotavlja, da bi država morala bolj zaščititi domačo pridelavo in kmete finančno bolj podpreti. Preveč je tudi zahtev in omejitev, ki jih mora kmet spoštovati. Franci Kuralt z Zgornjega Brnika, gospodar na pet hektarjev veliki kmetiji, je hudomušno dejal, da je prišel na protest pomagat velikim kmetom, saj njemu kot malemu kmetu na razpisih za finančne podpore ne uspe, ker ne more izpolniti razpisnih pogojev. Igor Guzelj s Svete Barbare je dejal, da ima kot lastnik 84 hektarjev gozdnih in kmetijskih zemljišč občutek, da ni lastnik oziroma gospodar, saj jim vse določajo birokrati, in da ima država kmete le za to, da ji plačujejo davke. »To se bo moralo spremeniti, takšen odnos države tudi odvrača mlade od kmetovanja.«