Sprejeta podporna shema

Ljubljana – Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po sprejemu zakonske podlage za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem dejal, da ne gre le za blaženje stroškov, temveč odločitev, da Slovenija ostane industrijska država tudi v nizkoogljični prihodnosti. »Industrije brez konkurenčne cene elektrike ni. Cena elektrike danes odloča, ali bo proizvodnja ostala v Sloveniji ali se bo selila drugam. S tem zakonom zato elektrointenzivnim podjetjem zagotavljamo stabilnejše in predvidljivejše stroške, ker želimo zaščititi delovna mesta, izvoz in industrijsko bazo države. Pomoč pa ni brezpogojna – jasen del sredstev mora biti usmerjen v razogljičenje in čistejše tehnologije.«

Do pomoči, ki je predvidena letos in v prihodnjih dveh letih, bodo upravičena podjetja z letno porabo več kot 15 gigavatnih ur električne energije, pri katerih delež stroškov za električno energijo vključno z dajatvami presega pet odstotkov dodane vrednosti, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter izpolnjujejo še nekatere druge z zakonom določene pogoje. Za naložbe v razogljičenje – v obnovljive vire energije, hranilnike, elektrifikacijo, vodik in druge ukrepe za zmanjšanje rabe fosilnih energentov v industriji – pa bodo morala nameniti vsaj polovico prejete finančne podpore.

Prehod v nizkoogljično gospodarstvo

Sredstva, predvidoma okoli 30 milijonov evrov letno, bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji, Holding Slovenske elektrarne in GEN energija. Na Energetski zbornici Slovenije (EZS) pričakujejo popolno preglednost postopkov, dosleden nadzor nad izvajanjem zakona in tudi javno objavljene podatke o prejemnikih pomoči in njeni višini. »Le na ta transparentni način lahko shema ohrani legitimnost in javno zaupanje,« je po potrditvi zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij dejal predsednik zbornice mag. Aleksander Mervar. »Temeljno izhodišče EZS je bilo ves čas jasno in ostaja nespremenjeno: ta zakon mora biti namenjen spodbujanju konkurenčnosti industrije in njenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ne pa reševanju podjetij v težavah. Denar se torej namenja predvsem izvozno naravnanim družbam, ki zaposlujejo veliko ljudi, saj se zavedamo pomena ohranjanja delovnih mest.«

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je poudarila, da je bil sprejem podporne sheme, s katero Slovenija sledi dobri praksi drugih držav članic Evropske unije, težko pričakovan. Kot je pojasnila, bo zagotovila primerljivejše pogoje za pomemben del domače izvozne industrije, prispevala bo k stabilnejšemu in predvidljivejšemu poslovnemu okolju, spodbudila investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno delno zmanjšala energetske stroške gospodarstva. Elektrointenzivna podjetja po navedbah GZS predstavljajo hrbtenico slovenskega in evropskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu.

Kaj sprejeti zakon pomeni za družbe Skupine SIJ, največje porabnice električne energije v Sloveniji, ki se zaradi zahtevnih razmer z bankami dogovarja za celovito rešitev refinanciranja, pripravlja načrt za prestrukturiranje in se podaja v iskanje strateškega partnerja? Dveh izločitvenih kriterijev, povezanih z navedenim, na katera so opozorili pred potrditvijo podporne sheme, v zakonu ni, še vedno pa je SIJ po poročanju spletnega portala Forbes Slovenija v negotovosti zaradi določila, ki govori o vračilu pomoči v primeru menjave lastništva. V uredništvu Gorenjskega glasa odgovor Skupine SIJ še pričakujemo.