Srdit boj za državno zemljo

Ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) z letom 2020 odpovedal KŽK, kmetijstvu, s sedežem v Žabnici zakupno pogodbo za 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, ker je del teh zemljišč nezakonito, brez soglasja sklada, dajal v podzakup, so priložnost, da to zemljo dobijo v zakup in si tako povečajo posest, začutili tudi kmetje. Takrat se je vnel srdit boj za zemljo, ki še vedno traja in mu ni videti konca. V tem boju še naprej vztraja KŽK, ki si vseskozi prizadeva, da bi državna zemljišča lahko še čim dlje obdeloval. Izkoristil je vsa pravna sredstva za pritožbe, tako da se je zemljiška pravda glede zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe končala šele letos, po več kot petih letih od začetka. Sodna zgodba s tem ni končana: Sklad toži KŽK za prepustitev zemljišč v posest. Postopek je (šele) na prvostopenjskem sodišču, zato lahko traja še kar nekaj časa, preden bo pravnomočno končan in bo Sklad zemljišča lahko ponudil v zakup kmetijskim gospodarstvom. Po navedbah Sklada bo za zakup na razpolago okrog 480 hektarjev zemljišč.

Tu se začenja novo poglavje zgodbe – kako razdeliti zemljo med nove zakupnike: ali jo ponuditi v zakup le večjim kmetijam ali tudi manjšim, le bližnjim ali tudi bolj oddaljenim, ali predvsem kmetijam z mladimi prevzemniki ali tudi tistim s starejšimi gospodarji …? Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je v imenu gorenjskih kmetov na dveh sejah oblikoval predlog, kako velike parcele naj bi Sklad ponudi v zakup in komu dal prednost. Predlog, ki za Sklad ni zavezujoč, je nekakšen kompromis med različnimi interesi. Po tem predlogu naj bi Sklad kmetijskim gospodarstvom ponudil v zakup od dva do tri hektarje velike parcele, vsaka kmetija bi lahko dobila v zakup največ pet hektarjev zemljišč, prednost pa naj bi imeli do deset kilometrov oddaljeni zakupniki.

Kakšen bo dejanski razplet boja za državno kmetijsko zemljo, je težko napovedati, a kot kaže dosedanji potek, vsi ne bodo zadovoljni. Zemljišč za zakup je namreč manj, kot bi si jih želeli kmetje. Interes je velik. Že ko je sklad januarja 2020 objavil razpis za začasno obdelavo zemljišč, je za 430 hektarjev prejel 1752 ponudb.

Če je na ravninskem območju Gorenjske razdelitev državne zemlje med zakupnike »sladka skrb«, je slika drugačna na hribovskih in gorskih območjih, kjer ob opuščanju kmetovanja ni interesa za zakup in nadaljnje obdelovanje zemljišč. Tam se bodo zemljišča, ob nespremenjeni kmetijski politiki, bržkone začela zaraščati, s tem pa se bo začela kvariti tudi slika o našem lepem, urejenem podeželju, ki jo tako radi kažemo turistom.