Del udeleženk srečanja gorenjskih kmečkih in podeželskih žensk
Del udeleženk srečanja gorenjskih kmečkih in podeželskih žensk
Srečanje kmečkih in podeželskih žena
Predstavnice trinajstih gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena so se v sredo zbrale v Lomu pod Storžičem na vsakoletnem srečanju, kjer so jim gostiteljice – članice tržiškega društva Svit – ob podpori Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj pripravile zanimiv program.
Lom pod Storžičem – Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča je najmanjše tovrstno društvo na Gorenjskem – šteje le 37 članic, a je kljub majhnosti zelo aktivno. Letos so organizirali že ekskurzijo na Primorsko, več predavanj, poletno srečanje članic in pohod, še nekaj aktivnosti načrtujejo do konca leta. Veliko časa so jim vzele tudi priprave na srečanje gorenjskih kmetic, za katero so pripravile zanimiv program. Po nastopu harmonikarja Joža iz Loma in domačega mešanega cerkvenega pevskega zbora je udeleženke nagovorila predsednica društva Helena Polajnar, ki je ob tem poudarila vlogo kmečkih žensk pri uvajanju sprememb na kmetijah in v družinah. Zbrane so s spodbudnimi besedami nagovorili tudi tržiški župan Peter Miklič, kmetijska svetovalka Marija Grohar, ki pomaga društvu pri njegovih dejavnostih, ter Mojca Grojzdek iz Zveze kmetic Slovenije.
V osrednjem delu srečanja je dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja povedal veliko zanimivega iz zgodovine Tržiča – o zmaju, s katerim je povezana tudi zgodba o nastanku Tržiča, o požaru, ki je 1811. leta močno prizadel Tržič, o rokodelski statistiki iz 17. stoletja, ki kaže, da je bilo tedaj v Tržiču 120 mojstrov in 103 pomočniki, o usnjarjih, čevljarjih in drugih rokodelcih, po katerih je bil Tržič nekdaj poznan ...
Predsednica društva Helena Polajnar je predstavila tržiško kmetijstvo in nekaj značilnih kmetij. Kot je dejala, je v občini po podatkih kmetijske svetovalne službe 195 kmetij, ki se ukvarjajo predvsem z rejo goved in drobnice, sicer pa tudi s pridelavo zelenjave, predelavo, turizmom … Na kmetijah z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se kljub pomanjkanju delovne sile trudijo obdelati trajno travinje in tako ohranjati naravno krajino. Na razpisih za sofinanciranje naložb praviloma ne dosegajo zahtev, zato je tudi nakup drage, za hribovske razmere prilagojene mehanizacije, večinoma na njihovih plečih. Kmetovanje jim otežujejo napadi zveri na pašne živali, škodo pa jim povzročajo tudi divji prašiči in jelenjad. V občini je tudi 13 skupnih pašnikov in dva zasebna, skupno obsegajo 692 hektarjev površin, na katerih se pase čez šeststo goved, blizu šeststo glav drobnice in še nekaj kopitarjev. »Tržiška občina je s 73-odstotno gozdnatostjo daleč nad slovenskim povprečjem,« je ob predstavitvi gozdarstva v občini dejal Aljaž Černe, vodja tržiške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je udeleženkam predstavil najpogostejše drevesne vrste v gozdovih tržiške občine, bolezni, škodljivce, naravne ujme in tujerodne invazivne vrste, ki ogrožajo gozdove.
Kmetice so si ogledale še znamenito lomsko cerkev, pri tem pa jim je njeno bogato zgodovino predstavil župnik Silvo Novak. Srečanje so sklenile z druženjem v domu krajanov ob kosilu, ki so jim ga pripravili na izletniški kmetiji Pr' Hariž.