Bodo gorenjski kmetijski svetovalci (na sliki s predsednikom zbornice dr. Jožetom Podgorškom, vodjo sektorja za kmetijsko svetovanje Antonom Jagodicem in direktorjem KGZ Kranj Mitjo Kadoičem) že prihodnje leto državni uslužbenci? / Foto: Tina Dokl
Svetovalna služba pod okrilje ministrstva
Z novim zakonom o kmetijstvu naj bi javno službo kmetijskega svetovanja prenesli iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pod okrilje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji teden v javno obravnavo poslalo predloge novih zakonov o kmetijstvu, hrani, varni hrani in krmi ter o zdravju živali, predloge sprememb in dopolnitev zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih, v sklepni fazi pa je tudi priprava sprememb zakona o zaščiti živali. Predlagani zakon o kmetijstvu bo v javni obravnavi poldrugi mesec, preostali zakonski predlogi pa en mesec.
»Želimo, da je kmet spoštovan, da dobro živi in da prideluje kakovostno hrano; da je podeželje urejeno, naseljeno in digitalizirano in da bo privabilo več mladih. Želimo zaščititi naša kmetijska zemljišča in dvigniti samooskrbo s hrano. Želimo zaščititi tudi potrošnika, da bo vedel, kakšno hrano je, od kod je prišla in kako je bila pridelana,« je dejala ministrica Mateja Čalušić na predstavitvi svežnja novih ali spremenjenih kmetijskih zakonov.
Krovni zakon o kmetijstvu, ki velja za nekakšno kmetijsko ustavo, prinaša pomembne spremembe v delovanju javne službe kmetijskega svetovanja. Služba zdaj deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, s 1. januarjem 2026 pa naj bi njene naloge prevzela uprava za svetovanje in razvoj, ki naj bi jo ustanovili pri ministrstvu za kmetijstvo. V upravi naj bi zaposlili 330 kmetijskih svetovalcev iz sedanjih območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov in jih razporedili po plačnih razredih v javni sektor, na upravo naj bi prenesli tudi premoženje zavodov. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da želijo s spremembami optimizirati delovanje javne službe in dolgoročno razbremeniti svetovalce administrativnega dela, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek ocenjuje, da gre za politično odločitev.
Obeta se tudi nova kategorizacija kmetijskih gospodarstev, ta naj bi glede na njihov standardni prihodek delili na samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. Samooskrbne kmetije naj bi imele od nič do štiri tisoč evrov standardnega prihodka, majhne od štiri do dvanajst tisoč evrov, razvojne od dvanajst do petdeset tisoč evrov, tržne pa več kot petdeset tisoč evrov standardnega prihodka. Novost v zakonodaji so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi naravnimi možnostmi za kmetovanje.
Slovenija je v zadnjih desetih letih zaradi pozidav in zaraščanja izgubila v povprečju 857 hektarjev kmetijskih zemljišč na leto. S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih želi kmetijsko ministrstvo trajno zaščititi pred pozidavo in drugimi posegi najboljša kmetijska zemljišča. Država bi po oceni ministrstva lahko trajno zaščitila okoli 30 hektarjev svojih kmetijskih zemljišč, spremenjeni zakon pa bo pospešil tudi postopke, s katerimi bodo občine v svojih prostorskih aktih na podlagi strokovnih osnov določile območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Spremenjeni zakon predlaga tudi zvišanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna, ureja pa tudi umeščanje sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča.
Zakon o hrani uvaja ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane, spodbuja doniranje hrane, uvaja novo shemo kakovosti – živilo iz živalim prijazne reje, usklajuje sheme kakovosti z evropsko zakonodajo, prinaša izboljšave pri označevanju hrane, preprečuje zavajajoče trženje in oglaševanje, uvaja strožji nadzor za kršitelje, daje več pristojnosti varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano …
Predlog zakona o varni hrani in krmi med drugim ureja obveščanje javnosti v primeru neskladnih in nevarnih živil, bolj jasno opredeljuje goljufive prakse in ureja tudi prodajo na stojnicah ob cesti.
Zakon o zdravju živali daje poudarek preventivi, vključno z biovarnostnimi ukrepi in primarno odgovornostjo izvajalcev dejavnosti, določa pa tudi odškodnine, do katerih so upravičeni rejci, in stroške, ki bremenijo državni proračun.
Predlagane spremembe zakona o gozdovih naj bi prinesle boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih, plačilo pavšalnih odškodnin, zmanjšanje administrativnih bremen tako za lastnike gozdov kot javno gozdarsko službo, učinkovitejšo digitalizacijo, boljše podatke za upravljanje gozdov … Pri zakonu o zaščiti živali ostaja odprto vprašanje, kako pri reji kokoši nesnic določiti pogoje za prehod iz baterijske na alternativne načine reje.
