Trajna zaščita najboljših kmetijskih zemljišč

Kranj – Vlada je ob koncu julija potrdila spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih in jih poslala v obravnavo državnemu zboru. Zakon je po zagotavljanju vlade eden najpomembnejših korakov za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti, saj uvaja ukrepe za trajno varovanje kmetijskih zemljišč in kakovostnih tal ter za prilagajanje na podnebne spremembe.

Določili bodo trajno varovana zemljišča

Že sedanji zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča od leta 2011 določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč, vendar doslej teh območij v svojem prostorskem načrtu še ni določila nobena občina. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da bo strokovno podlago za določitev teh območij namesto zunanjega izvajalca določilo ministrstvo, občine pa bodo potlej z usklajevanjem na osnovi strokovne podlage določile ta območja v postopku izdelave občinskega prostorskega načrta. S tem bodo po navedbah ministrstva poenostavili in pospešili postopke za določitev trajno varovanih območij, hkrati pa bodo za pripravo strokovnih podlag prihranili denar, ki bi ga lahko namenili za izboljševanje kmetijskih zemljišč.

Agrofotovoltaika le na zemljiščih bonitete do 35

Predlagani zakon ureja tudi področje agrofotovoltaike, to je dvojne rabe kmetijskih zemljišč – za kmetijsko pridelavo in pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. V razpravi o zakonu je bilo to žgoča tema, ministrstvo zdaj omejuje postavitev agrofotovoltaike le na kmetijska zemljišča z boniteto do vključno 35, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča v zaraščanju ali trajni travniki. Na vseh kmetijskih zemljiščih bo možna izvedba pilotnih projektov, s katerimi naj bi ugotovili, kakšna je optimalna dvojna raba kmetijskih zemljišč za prehransko in energetsko varnost. Na kmetijskih objektih, ki jih je sicer dovoljeno postaviti na kmetijskih zemljiščih, bo dopustna namestitev fotonapetostnih naprav le za potrebe objekta, na rastlinjakih pa zaradi pomanjkanja podatkov o vplivu fotonapetostnih naprav na kmetijsko pridelavo ne bo dopustna.

Dvakratno zvišanje odškodnin

Da bi investitorje odvrnili od pozidave najboljših kmetijskih zemljišč in jih preusmerili na zemljišča z nižjo boniteto, predlagani zakon za dvakrat zvišuje odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, pri tem pa predvideva prehodno obdobje. Zakon razširja tudi nabor možnih investitorjev državnih namakalnih sistemov na vse pravne osebe s področja kmetijstva, ki jih je ustanovila država. Postavitev rastlinjakov, v katerih pridelava ne poteka v tleh, bo dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 35.