Julija se je blagovna menjava s tujino okrepila. Po podatkih, ki jih je v sredo objavil statistični urad, se je izvoz v medletni primerjavi zvišal za 24,8 odstotka, uvoz pa je bil za 34,5 odstotka višji kot v lanskem juliju. Fotografija je simbolična. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Umirjanje gospodarske rasti
Slovenski bruto domači proizvod je lani realno zrasel za dobra dva odstotka, primerjava lanskega in letošnjega prvega polletja pa kaže 1,4-odstotno gospodarsko rast.
Ljubljana – Prva ocena lanskega bruto domačega proizvoda (BDP), pripravljena na podlagi letnih podatkovnih virov, kaže, da je bila realna rast 2,1-odstotna, torej pol odstotne točke višja, kot je nakazala februarska ocena, ki je temeljila na četrtletnih podatkih. Nominalno oziroma merjeno v tekočih cenah je bil BDP v preteklem letu 12,4 odstotka višji kot predlani, po letni reviziji ocene je znašal 63,951 milijarde evrov. K povečanju obsega so po podatkih Statističnega urada največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (po 0,3 odstotne točke). Negativni vpliv so imele zlasti finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (po 0,1 odstotne točke).
Zunanje povpraševanje je sicer upadlo, realno za dva odstotka, vendar pri uvozu blaga in storitev na statističnem uradu ugotavljajo še višji upad, realno za 4,5 odstotka, tako je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti obsega BDP pozitiven (znašal je 2,3 odstotne točke). Pogoji menjave s tujino so se po dveh letih slabšanja izboljšali, cene izvoza so zrasle v povprečju za 1,6 odstotka, cene uvoza pa so se znižale za dva odstotka, so med drugim še pojasnili.
Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 0,2 odstotka, končna potrošnja sektorja država pa za 2,4 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,9 odstotka. Delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je tako znašal 51,2 odstotka. Delež davkov na proizvodnjo je upadel za 0,6 odstotne točke na 13,1 odstotka BDP.
Sredi avgusta je statistični urad objavil tudi podatke o gospodarski rasti v drugem četrtletju 2024. Po tem, ko se je BDP v prvih treh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 2,1 odstotka, je bil med aprilom in junijem v medletni primerjavi višji le za 0,7 odstotka. V prvi polovici leta je bila tako gospodarska rast v primerjavi s prvim polletjem 2023 1,4-odstotna. Največji negativni učinek je imel saldo trgovinske menjave s tujino, ki je v pomladanskih mesecih v primerjavi z istim obdobjem upadel za 4,1 odstotka, v prvem trimesečju pa je bil njegov prispevek k rasti obsega BDP za 1,1 odstotka nižji.
V Uradu za makroekonomske analize in razvoj so po objavi četrtletnih podatkov poleg skromnejšega izvoza poudarili tudi upad investicij in nižjo rast zasebne potrošnje. »Investicijska aktivnost se je po rasti v zadnjih treh letih v drugem letošnjem četrtletju znižala (za 1,6-odstotka medletno), prav tako se je znižala dodana vrednost v gradbeništvu. Pri tem se je aktivnost znižala tudi v gradnji inženirskih objektov, kar je običajno povezano z državnimi investicijami. Investicije v opremo in stroje ostajajo medletno nižje ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah,« je pojasnila namestnica direktorice Alenka Kajzer.
Rast državne potrošnje se je v drugem četrtletju občutno okrepila (medletno 12,3-odstotno), k čemur je po navedbah omenjenega urada prispevalo zlasti preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je umirila na 1,1 odstotka, glede na prvo četrtletje pa je potrošnja stagnirala, ugotavljajo na uradu za makroekonomske analize in razvoj. Kot so še dodali v komentarju BDP, bodo sredi septembra predstavili jesensko napoved letošnjih gospodarskih gibanj. V spomladanski so napovedali 2,4-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda.
