Uskladitev zneskov olajšav in dohodninske lestvice bo vplivala na neto plače zaposlenih. Slika je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Uskladitev zneskov olajšav in dohodninske lestvice bo vplivala na neto plače zaposlenih. Slika je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Uskladitev olajšav in dohodninske lestvice

Zakon o dohodnini določa, da mora vlada v vsakoletnem zakonu o izvrševanju proračuna, ob upoštevanju ciljev ekonomske politike in po posvetu s socialnimi partnerji, določiti uskladitev olajšav in dohodninske lestvice za prihodnje leto. Koeficient za uskladitev mora znašati najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta glede na junij prejšnjega leta, a le pod pogojem, če je rast plač pozitivna; lahko pa je koeficient oziroma uskladitev tudi višja.

Kakšna bo uskladitev olajšav in dohodninske lestvice za leto 2026? Kot so sporočili z ministrstva za finance, je minister Klemen Boštjančič večkrat poskusil doseči dogovor glede uskladitve z obema socialnima partnerjema, to je z delodajalci in sindikati, a je po nedavni prekinitvi aktivnosti delodajalcev v okviru ekonomsko-socialnega sveta dosegel dogovor le s sindikati. Po tem dogovoru se bodo olajšave in lestvica za odmero dohodnine za leto 2026 uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne plače zaposlenih v Sloveniji med lanskim in letošnjim junijem.

Kaj to pomeni za dohodninske zavezance in kaj za zaposlene? Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, bodo s tem zavezance za dohodnino (glede na podatke dohodninskih odmer za leto 2023) davčno razbremenili za skupno 150 milijonov evrov. Zaposleni z minimalno plačo bodo na podlagi doseženega dogovora o uskladitvi prihodnje leto pri neto plači pridobili okoli 220 evrov na leto, tisti s povprečno plačo okoli 130 evrov in zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač okoli 250 evrov na leto.

Davčne olajšave in dohodninska lestvica sta osrednja instrumenta davčne politike za porazdelitev davčnih bremen, pri tem pa je usklajevanje olajšav in lestvice mehanizem, s katerim država zneske redno prilagaja spremembam v gospodarskem okolju, predvsem rasti plač. Če zneskov ne bi prilagajala, bi se realna davčna obremenitev povečevala.