V ospredju štiri področja

Kranj – V začetku leta je vodenje GZS – Regionalne zbornice Gorenjska prevzela Nina Vrabelj, magistrica svetovnih študij, zadnjih šest let zaposlena na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Dosedanje delo ji po njeni oceni daje dragoceno širšo perspektivo pri vodenju regijske zbornice. »Začela sem v projektni pisarni, kjer sem skrbela za izvajanje evropskih projektov, kasneje pa sem prevzela vodenje področja za vire financiranja v oddelku strateškega razvoja. To delo mi je omogočilo neposreden stik s podjetji, saj sem jim pomagala pri iskanju ustreznih finančnih virov, od evropskih razpisov do zasebnih investitorjev. Obenem sem se vključila v oblikovanje strateških dokumentov, ki danes usmerjajo slovensko gospodarstvo na področjih inovacij, digitalizacije in trajnosti. Te izkušnje zdaj prenašam na regijsko raven. Verjamem, da prav povezovanje nacionalnih in evropskih politik z realnimi potrebami podjetij na terenu prinaša največjo dodano vrednost. To je tudi razlog, da sem ob nastopu funkcije začela obiskovati člane – ker želim, da glas gorenjskega gospodarstva oblikuje prihodnje usmeritve naše zbornice.«

Kaj postavlja v ospredje vaša vizija?

Moja vizija je, da Regionalna zbornica Gorenjske postane osrednja platforma, ki povezuje podjetja, občine, šolske centre, raziskovalne organizacije in druge ključne deležnike v regiji. Verjamem, da lahko le s skupnimi močmi soustvarjamo okolje, v katerem bo gospodarstvo močno, konkurenčno in pripravljeno na prihodnje izzive, ki jih ni malo. Gorenjska ima izjemen razvojni potencial, vendar potrebuje jasne vzvode, da ga v celoti uresniči. Zato v ospredje postavljamo štiri ključna področja, za katera pripravljamo tudi delovne skupine s konkretnimi programi dela.

Prva skupina se bo posvečala inovacijskemu okolju. Njen namen je spodbujati inovacijsko kulturo v podjetjih, krepiti inovacijske kompetence zaposlenih in omogočati prenos idej v prakso. Druga, za digitalno preobrazbo, bo podjetjem pomagala pri uvajanju digitalnih rešitev – od osnovnih orodij do umetne inteligence in industrije 4.0 – ter pri merjenju digitalne zrelosti in digitalnih kompetenc zaposlenih. Tretja, osredotočena na trajnostni prehod, bo podjetja podpirala pri uvajanju ​ESG standardov, trajnostnega poročanja ter energetskih rešitev, kot so obnovljivi viri energije, aktivni odjem in učinkovito upravljanje z energijo. Četrta skupina se bo ukvarjala s kadri in razvojem človeških virov.

Vsaka skupina bo povezana tudi s strateškimi sveti gospodarske zbornice, kjer Gorenjska že ima svoje predstavnike. Tako bomo zagotovili, da glas regijskega gospodarstva ne bo slišan le na regionalni, temveč tudi na nacionalni ravni. Programi vseh štirih skupin bodo konec septembra predstavljeni upravnemu odboru regijske zbornice, prve aktivnosti pa lahko pričakujemo že pozno jeseni.

Se obetajo še kakšne novosti, je vaš cilj tudi povečanje članstva?

Rast članstva je pomembna naloga vsake zbornice, a ključ do tega so predvsem koristne storitve in konkretna podpora podjetjem. Zato bomo v ospredje postavili svetovanje pri dostopu do virov financiranja, tako nepovratnih in povratnih spodbud kot tudi zasebnih investicij. To področje je za podjetja vedno bolj ključno, saj se brez ustreznih sredstev težko odločajo za razvojne korake.

V letu 2026 bomo posebej dejavni na področju digitalizacije, kjer smo skupaj z obrtno-podjetniškima zbornicama Kranj in Tržič pridobili projekt Digitalni laboratorij na podeželju. Ta bo omogočil številna brezplačna usposabljanja, žal pa le za podjetnike iz omejenega dela Gorenjske: iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Šenčur, Tržič in dela Kranja. Na področju trajnostnega prehoda bomo nadaljevali uvajanje trajnostnega poročanja. Najprej smo to začeli z velikimi podjetji, zdaj pa pripravljamo program tudi za mala in srednja podjetja.

Na področju inovacij pripravljamo program Akademija inoviranja. Gre za podporo zaposlenim v podjetjih pri razvoju inovacijskih kompetenc in prenosu idej v prakso. Razvoj in inovacije razumemo kot večstopenjski proces, ki se ne zaključi zgolj pri raziskavah in razvoju, temveč zajema tudi organizacijsko kulturo, poslovne modele in povezovanje različnih deležnikov. Naš ključni cilj je spodbujati inovacijsko kulturo znotraj podjetij, da inoviranje postane stalni del poslovne discipline, ne zgolj enkratni projekt. Letos smo se že poglobili v taktike inoviranja, ki podjetjem pomagajo doseči pravi t. i. product-market-fit (ujemanje izdelka s trgom), ter raziskali razlike med eksperimentiranjem in pivotiranjem pri razvoju novih produktov in storitev. Ključni del našega delovanja je tudi svetovanje podjetjem pri financiranju raziskovalno-razvojnih projektov, prav tako je pomemben steber naše dejavnosti vsakoletni razpis za najboljše inovacije Gorenjske. Naslednji bo objavljen februarja 2026, zato že zdaj vabimo podjetja, da začnejo razmišljati o primernih inovacijah.

Kaj imate v načrtu pri spoprijemanju s kadrovskimi izzivi?

Želimo biti most med šolstvom in gospodarstvom, kar pomeni, da si bomo še naprej prizadevali za oblikovanje izobraževalnih programov, prilagojenih potrebam podjetij. Spodbujali bomo nove oblike pridobivanja in priznavanja znanja, ki omogočajo hitro prilagoditev zaposlenih spremembam v tehnologiji in procesih. Načrtujemo delavnice in mentorstva za razvoj kompetenc zaposlenih, zlasti digitalnih in trajnostnih. Podjetja podpiramo tudi pri vključevanju tuje delovne sile, kjer je domačega kadra premalo, ter spodbujamo razvoj mikrodokazil glede na potrebe podjetij.

Kaj ugotavljate in pričakujete pri izvozu? Tu se je lani delež Gorenjske zmanjšal ...

Podatki za letošnje prvo polletje kažejo, da je izvoz gorenjskih podjetij upadel z 894 milijonov evrov v prvem četrtletju na 862 milijonov v drugem. Gre za zmeren padec, vendar je pomembno poudariti, da se gorenjska podjetja na tujih trgih še vedno držijo bolje od slovenskega povprečja, kjer je bil upad občutnejši. Stabilen uvoz nakazuje, da proizvodnja in nabavne verige ostajajo trdne. Za drugo polovico leta pričakujemo postopno stabilizacijo izvoza, čeprav bo veliko odvisno od dogajanja na ključnih tujih trgih, predvsem v Nemčiji in Avstriji.

Podjetja se bodo morala še naprej prilagajati z iskanjem novih trgov, vlaganjem v inovacije in digitalizacijo ter krepitvijo trajnostnih praks. Regionalna zbornica Gorenjska bo pri tem nudila podporo, od svetovanja pri internacionalizaciji do povezovanja v mednarodne projekte in mreže, saj želimo, da podjetja tudi v negotovih razmerah ohranijo konkurenčnost.

Kako gre gorenjskemu gospodarstvu na področju digitalizacije in zelenega prehoda?

Napredek je viden, a še vedno neenakomeren. Velika podjetja vlagajo v digitalizacijo in trajnostne prakse, medtem ko mala in srednja podjetja pogosto zaostajajo. Prav zato smo s partnerji prijavili projekt Digitalni laboratorij na podeželju, ki bo omogočil konkretno podporo in praktične prikaze tehnologij. Pereč izziv je namreč tudi pomanjkanje IKT strokovnjakov. Podjetja zato potrebujejo dostop do znanja, svetovanja in testnih okolij, kjer lahko preverijo digitalne rešitve s čim manjšim tveganjem.

Na področju zelenega prehoda smo skupaj z Elektrom Gorenjska organizirali niz delavnic o energetski učinkovitosti, obnovljivih virih in aktivnem odjemu. V prihodnje bomo podjetjem pomagali tudi pri razumevanju regulativnih zahtev in pri dostopu do spodbud, saj bo prav kombinacija digitalnih in trajnostnih rešitev odločala o naši produktivnosti in konkurenčnosti.