Velike razlike pri obrestovanju depozitov

Vloge gospodinjstev so najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank, tudi njihova medletna rast je še vedno višja od povprečja evrskega območja. V bilancah bank pa zaradi nizkih obrestnih mer za vezane vloge še vedno prevladujejo vloge na vpogled. Po podatkih Banke Slovenije so aprila letos predstavljale 87 odstotkov vseh vlog gospodinjstev, kar je visoko nad evrskim povprečjem in tudi nad dolgoletnim slovenskim povprečjem.

Obrestne mere za vloge gospodinjstev v Sloveniji in na evrskem območju se precej razlikujejo. Pri vlogah, vezanih za eno leto, je aprila letos povprečna letna obrestna mera, ki združuje tako fiksno kot variabilno obrestno mero, za novo sklenjene depozite v Sloveniji znašala 0,8 odstotka, na evrskem območju pa 1,9 odstotka. Nekoliko manjša je razlika pri vezanih vlogah, sklenjenih za več kot eno leto: v Sloveniji je bila aprila letos v povprečju 1,7-odstotna, na evrskem območju pa 2,3-odstotna.

Velike razlike pa niso le med Slovenijo in evrskim območjem, ampak tudi znotraj Slovenije, kjer varčevanje v obliki depozitov ponuja dvanajst bank in hranilnic. Po aktualnih podatkih spletnega portala Obrestuj.si, ki omogoča primerjavo bančnih računov, varčevalnih depozitov, kreditov in drugih finančnih produktov, se je na dan 16. september obrestna mera pri vezavi 50 tisoč evrov za obdobje pol leta gibala od 0,50 do 1,50 odstotka, za eno leto od 0,60 do 1,70 odstotka, za dve leti od 1,10 do 1,95 odstotka, za tri leta od 1,20 do 2,15 odstotka in za štiri leta 1,20 do 2,30 odstotka. Pri akcijskih ponudbah, pri katerih pogojujejo banke prenos plače in pokojnine na novo odprti račun, lahko letna obrestna mera preseže tudi tri odstotke. Višja kot pri »navadnih« vezavah je tudi pri naložbenih dvojčkih, kjer je pogoj, da varčevalec polovico denarja vloži v depozit in polovico v vzajemne sklade. Vse banke tudi ne ponujajo dolgoročnih vezav, nekatere jih sklepajo največ za eno leto, za dve ali tri leta.