Predsedniki oziroma predstavniki osmih nevladnih kmetijskih organizacij so predstavili enotno stališče do predlaganega svežnja kmetijske zakonodaje. / Foto: Kgzs

Predsedniki oziroma predstavniki osmih nevladnih kmetijskih organizacij so predstavili enotno stališče do predlaganega svežnja kmetijske zakonodaje. / Foto: KGZS

Veliko pripomb na predlagane kmetijske zakone

Nevladne kmetijske organizacije imajo veliko pripomb na sveženj sedmih novih in spremenjenih zakonov s področja kmetijstva, gozdarstva in hrane.

Ljubljana – Predsedniki in predstavniki osmih nevladnih kmetijskih organizacij – dr. Jože Podgoršek (kmetijsko-gozdarska zbornica), Borut Florjančič (zadružna zveza), Eva Golob (zveza podeželske mladine), Irena Ule (zveza kmetic), Boštjan Noč (čebelarska zveza), Boštjan Slemenšek (kmečka iniciativa), Jernej Redek (sindikat kmetov) in Peter Demšar (združenje hribovskih in gorskih kmetij) so v sredo predstavili enotno stališče glede predlaganih sprememb zakonodaje, ki so jih pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrica Mateja Čalušić je v odzivu na stališče nevladnih organizacij dejala, da so bili na ministrstvu pri usklajevanjih v delovnih skupinah vključujoči kot še nikoli doslej in da zato namere nevladnih organizacij po prekinitvi sodelovanja v teh skupinah ne more razumeti drugače kot izsiljevanje.

Nevladne organizacije so do nadaljnjega prekinile sodelovanje v delovnih skupinah za uskladitev zakonodaje, na zakone pa imajo tudi veliko pripomb. Tako nasprotujejo predlogu, po katerem bi sončne elektrarne lahko postavili kar na 130 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč, prav tako tudi predlogu, da bi v Sloveniji bolj zaostrili pogoje za rejo rejnih živali, kot to velja v sosednjih državah oziroma v Evropski uniji. Prizadevajo si za nedvoumno označevanje prehranskih izdelkov, uvedbo masnih bilanc in tudi za označitev vse gensko spremenjene hrane. Zahtevajo, da tudi uvožena hrana izpolnjuje enake zahteve glede hektarske obremenitve zemljišč in uporabe fitofarmacevtskih sredstev kot slovenska. Nasprotujejo izločitvi lastnikov gozdov iz postopkov upravljanja z gozdovi in z divjadjo, kontroli na kmetijskih zemljiščih brez obveščanja lastnikov, izvajanju javne veterinarske službe brez navzočnosti lastnikov živali ter ukinitvi sveta za kmetijstvo in podeželje.

Nasprotujejo tudi predlagani zakonski rešitvi, po kateri bi odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč namenili tudi skladu kmetijskih zemljišč in gozdov za nakup kmetijskih zemljišč, prav tako tudi določbi, da bi identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (KMG MID) postala javni podatek. Zavzemajo se za to, da bi prva stopnja predelave kmetijskih pridelkov še vedno spadala v osnovno kmetijsko dejavnost in da bi zakonodaja jasno ločila med živili, ki izvirajo iz rejnih živali, in laboratorijsko-industrijskimi živili. Kritični so do sheme »živilo iz živalim prijazne reje« in se zavzemajo za uvedbo sheme »gorski« (pridelki in izdelki). Pomembna se jim zdi podpora malim klavnicam. Opozarjajo, da čipiranje mačk na kmetijskih gospodarstvih ni sprejemljivo. Za rejo kokoši nesnic v kletkah predlagajo postopno prepoved in prehodno obdobje, kot ga napoveduje Evropska komisija.