Veliko stavkovnih zahtev še ni uresničenih

Ljubljana – Novo vodstvo kmetijsko-gozdarske zbornice je na ponovoletnem srečanju predstavilo lanske dosežke in letošnje načrte zbornice ter aktualne razmere v kmetijstvu.

Želijo pospešiti pogajanja o stavkovnih zahtevah

Kot je dejal novi predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, je bilo leto 2024 leto pogajanj o protestnih zahtevah. Pogajalcem je uspelo uveljaviti dogovor glede prostovoljnih ukrepov v Naturi 2000, omogočiti kmetijam še nadaljnje vključevanje v kmetijsko-okoljske ukrepe, zagotoviti za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) dodatnih 16 milijonov evrov na leto, izvzeti iz obdavčitve vsa plačila OMD in doseči, da praha ni več obvezen ukrep. Številne stavkovne zahteve še vedno niso izpolnjene, med takšne sodijo prepoved izplačevanja subvencij »kavč kmetom«, ki zemlje ne obdelujejo, a uveljavljajo subvencije, zmanjšanje administrativnih bremen na kmetijah, premik subvencijske kampanje v zimski ali v zgodnjespomladanski čas, uvedba degresije in kapice pri neposrednih plačilih, revizija točkovanja hribovskih in gorskih kmetij, zaščita najboljših kmetijskih zemljišč, sprememba učbenikov, v katerih je kmetijstvo označeno kot eden največjih onesnaževalcev okolja, sprememba zemljiške zakonodaje, prepoved uporabe in promocije umetno pridelane hrane, zvišanje subvencij za gojitvena dela v zasebnih gozdovih, ukinitev predkupne pravice države pri prodaji večjih gozdnih kompleksov zasebnikom … Vladajoča koalicija bi po mnenju dr. Podgorška večino protestnih zahtev lahko uresničila, saj ima v parlamentu udobno večino. »Zdaj bo treba intenzivirati pogajanja, kakšni bodo nadaljnji koraki, bo odvisno od sindikata, ki vodi pogajanja.«

Obetajo se nova birokratska bremena

V kmetijsko-gozdarski zbornici si prizadevajo za zmanjšanje administrativnih bremen na kmetijah, kar je sicer tudi ena od stavkovnih zahtev kmetov, vendar nekatere zahteve države in Evropske unije kažejo celo na povečanje bremen. »Če bo pravilnik o biovarnosti obveljal, bo resno ogrozil delovanje nekaj tisoč kmetij, zlasti majhnih kmetij na hribovsko-gorskih območjih,« je dejal dr. Podgoršek in dodal, da z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin že iščejo kompromis glede spremembe smernic in pravilnika. Novo birokratsko breme naj bi kmetijam prinesla uredba o neposrednih plačilih. Po novem naj bi bilo tudi zelenjadarstvo kot sektor v težavah upravičeno do proizvodno vezanih plačil, pri tem pa bodo kmetije, ki bodo prodajale zelenjavo končnemu porabniku na tržnicah in stojnicah, morale voditi računovodstvo za celotno kmetijo. Države članice Evropske unije bodo morale spoštovati tudi evropsko uredbo o deforestaciji, po kateri bodo kmetje morali dokazovati, da ne pasejo živine na skrčenih gozdnih površinah in da ne teh površinah tudi ne pridelujejo krme. »Zbornica predlaga državi, da si skupaj z drugimi evropskimi državami, v katerih je gozdarstvo v ugodnem stanju, izposluje glede tega poseben status,« je dejal dr. Podgoršek in dodal, da tudi spremenjeni predpisi glede rabe fitofarmacevtskih sredstev lahko precej spremenijo dosedanjo prakso na tem področju in povečajo administriranje na kmetijah.

Kadrovska menjava v zbornici in zavodih

Novi direktor zbornice, ki to nalogo opravlja kot vršilec dolžnosti, je Martin Mavsar, po poklicu agronom, ki je večino svoje dosedanje poklicne kariere opravljal delo kmetijskega svetovalca specialista v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Vse od ustanovitve zbornice je bil vključen v številne strokovne odbore in skupine, predvsem na področju rastlinske pridelave. Zdaj z ženo in tremi otroki ter mamo živi na hribovski kmetiji v vasici Gora pri Krškem, kjer redijo nekaj govedi in obdelujejo sadovnjake.

Kot je dejal na ponovoletnem srečanju z novinarji, bo v tem mandatu eden večjih izzivov menjava generacij tako v zbornici kot v kmetijsko-gozdarskih zavodih. Vse mlade, ki želijo poklicno pot nadaljevati v zborničnem sistemu, je pozval, da spremljajo razpise, ki bodo objavljeni v prihodnje, in se prijavijo.