V času sodnega postopka je 436 hektarjev državnih zemljišč obdeloval dosedanji zakupnik KŽK, 194 hektarjev pa kmetje, ki so dobili zemljišča v obdelavo z začasno odredbo sodišča. / Foto: Tina Dokl
Višje sodišče zavrnilo pritožbo KŽK-ja
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo podjetja KŽK, kmetijstvo na sodbo Okrajnega sodišča v Kranju, ki je odločilo, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zakonito odpovedal KŽK-ju pogodbo o zakupu 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Kranj – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je v letu 2017 sklenil s podjetjem KŽK, kmetijstvo s sedežem v Žabnici pogodbo o zakupu 630 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč za čas do konca predlanskega leta, pri tem pa je eno od določil pogodbe določalo, da zakupnik ne sme dajati zemljišč v podzakup brez pisnega dovoljenja sklada. Sklad je julija 2019 KŽK-ju odpovedal zakupno pogodbo za vsa zemljišča s koncem istega leta, ker je na podlagi anonimnega sporočila, terenskega preverjanja in več klicev kmetov ugotovil, da KŽK krši pogodbo s tem, ker oddaja zemljišča v podzakup kmetom in eno leto tudi Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Inštitutu je celo izdal račun za plačilo najemnine, čeprav tisto leto niti ni zaprosil sklada za soglasje za oddajo zemljišča v podzakup.
V KŽK-ju so bili prepričani, da jim je sklad nezakonito odpovedal zakupno pogodbo, zato so na Okrajno sodišče v Kranju vložili tožbo, s katero so dokazovali, da zemljišč niso dajali v podzakup kmetom, ampak so jih le obdelovali s pomočjo podizvajalcev in torej s kmeti le poslovno sodelovali. Sodišče je po treh letih in pol pravdanja njihov tožbeni zahtevek zavrnilo. V dokaznem postopku je namreč ugotovilo, da je KŽK dajal zemljišča v podzakup kmetom, a da bi podzakup prikril, jim je namesto računov za najemnino izdajal račune za pridelke, seme, gnojilo, škropivo in različne storitve. V resnici so kmetje zemljišča obdelovali sami, za pridelavo so uporabljali lastne stroje, seme, gnojilo in škropivo, njihov je bil tudi pridelek.
V KŽK-ju so se zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kranju pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki pa je ob koncu lanskega oktobra njihovo pritožbo zavrnilo. Višje sodišče ugotavlja, da je odločitev okrajnega sodišča pravilna že na podlagi tega, da je KŽK brez soglasja sklada dal zemljišča v podzakup Kmetijskemu inštitutu Slovenije, zato niti ni pomembno, ali je sodišče morda zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede dajanja zemljišč v podzakup kmetom. Sodba kranjskega sodišča je tako postala pravnomočna, vendar pa vsa pravna sredstva s tem še niso izčrpana. KŽK ima po zakonu o pravdnem postopku še vedno možnost, da v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe vloži na vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije.
V času sodnega postopka je 436 hektarjev zemljišč oziroma 1049 parcel, od katerih jih je 620 v solastnini, obdeloval KŽK, preostalih 194 hektarjev pa kmetje, ki so zemljišča dobili v obdelavo z začasno odredbo okrajnega sodišča. Kaj se bo s temi zemljišči zgodilo zdaj, ko je sodba postala pravnomočna? Za 194 hektarjev zemljišč bo sklad začel objavljati ponudbe za zakup v začetku tega leta, vendar ne bo objavil vseh naenkrat, ampak v smiselnih sklopih, saj so, kot so pojasnili na skladu, »med predmetnimi zemljišči tudi zemljišča v solastnini«. Kdaj bo Sklad lahko oddal v zakup še preostalih 436 hektarjev, je odvisno od tega, ali je (bo) KŽK predlagal vrhovnemu sodišču dopustitev revizije in ali bo vrhovno sodišče revizijo tudi dopustilo.