Vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij

Ljubljana – Predlog zakona uvaja model solastništva zaposlenih po zgledu modela ESOP (employee stock ownership plan oz. načrt za lastništvo delnic med zaposlenimi), ki je že več kot pol stoletja uveljavljen v Združenih državah Amerike. Podoben model je razvit tudi v Veliki Britaniji, kjer po uvedbi davčne spodbude leta 2014 beleži eksponentno rast. Namenski zakon, ki ureja model​ ESOP, je sprejela tudi Kanada (2024), v evropskem prostoru pa se zakonodaja sprejema v Sloveniji, pripravlja pa se tudi na Danskem in Irskem.

Dolgoročna stabilnost poslovanja podjetja

Model temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih za prenos lastniškega deleža podjetja na lastniško zadrugo delavcev, ki ta delež postopoma odplačuje z denarnimi tokovi podjetja. Gre za posredno obliko lastništva, kjer zaposleni postanejo solastniki prek zadruge, vendar z deleži v času zaposlitve ne morejo prosto razpolagati, prav tako jih ne morejo obdržati po odhodu iz podjetja.

Za vzpostavitev zadruge bo potrebna vključitev najmanj 75 odstotkov vseh zaposlenih, možnost solastništva pa bo odprta za vse, tudi za tiste z nižjimi prihodki. Za lažjo izvedbo prehoda v tak model predlog zakona predvideva vzpostavitev administrativne podpore, davčnih spodbud in svetovanja. Poleg spodbud pa ureja tudi mehanizme nadzora, varovalke in sistem vračila davčnih ugodnosti.

»Takšna ureditev skupaj s postopnimi izplačili lastniških upravičenj zagotavlja dolgoročno stabilnost poslovanja podjetja in dolgoročno lastniško obliko,« pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so predlog pripravili v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odgovor na izzive lastniškega nasledstva

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, predlog zakona prinaša nov odgovor na dva pomembna izziva slovenskega gospodarstva – vprašanje nasledstva in vprašanje motiviranja zaposlenih. Poudaril je, da primeri iz tujine in tudi iz domačega gospodarstva kažejo, da lastništvo zaposlenih prispeva k uspešnejšemu poslovanju podjetij, večji stabilnosti, boljši poslovni kulturi, večjih pozitivnih učinkih za lokalno okolje, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na finančno varnost zaposlenih in njihovo motivacijo za delo. »Gre za model, ki temelji na prostovoljni odločitvi lastnika, da v okviru tega modela reši nasledstveno vprašanje zaposlenih, da vstopajo v shemo. Z zakonsko podlago dajemo tem odločitvam pravno varnost in gotovost, ki je ključnega pomena za uspeh modela,« je pojasnil.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob tem opisal primer podjetja Domel, ki so ga leta 1996 tedanji zaposleni odkupili, da bi preprečili sovražni prevzem s strani ameriške multinacionalke. »To podjetje ima na lokalno okolje izjemno pozitiven vpliv,« je poudaril. Omenil je tudi podjetje Dewesoft, ki podoben model uporablja že deset let. Dodal je, da takšna oblika lastništva doslej ni imela ustrezne pravne podlage, predvsem pa ji je manjkalo sistemskih spodbud.

Ekonomsko tveganje za lokalne skupnosti

Predlog zakona torej predvideva dodatno možnost za podjetja, ki iščejo dolgoročno rešitev za nasledstvo. V Sloveniji je po podatkih ministrstva kar 75 odstotkov vseh zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih. Več kot polovica lastnikov teh podjetij je starejših od 56 let, 70 odstotkov jih nima nasledstvenega načrta. V naslednjem desetletju se bo upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov slovenskih podjetij, kar po navedbah ministrstva predstavlja resno tveganje za stabilnost lastništva in nadaljevanje poslovanja okrog 1800 podjetij, s tem pa obstaja socialno in ekonomsko tveganje za številne lokalne skupnosti po Sloveniji.