Vodenje z zgledom

Štiridesetletni doktor lesarstva danes žirovsko podjetje vodi z izkušnjami, ki jih je nabiral tudi zunaj lesne industrije – kot mladi raziskovalec na univerzi, na GZS, kjer je vodil področje tehnološkega razvoja in inovacij in dobil vpogled v druge panoge, ter pri delu opazoval najboljše slovenske managerje. V podjetju z zadružniško lastniško strukturo uvaja agilne metode, preizkuša umetno inteligenco in vzgaja kulturo, ki temelji na vrednotah in poslanstvu.

Predan tekač, ljubitelj in tudi soustvarjalec podkastov Hiša in Gravitacija na prvo mesto postavlja družino in popoldneve preživlja z ženo in njunimi štirimi otroki.

Poslovna pot vas je pripeljala nazaj v družbo M Sora. Glede na naziv mladi manager leta je bila to prava odločitev. Kako gledate na minuli dve leti na vodilnem položaju?

Ne bi rekel, da je bila zaradi nagrade Združenja Manager to prava odločitev. Je pa kazalnik, da sem na pravem mestu. Če se ne bi vrinil v M Soro, te nagrade ne bi prejel, to je dejstvo. Vrnil sem se pred štirimi leti na povabilo takratnega direktorja Aleša Dolenca z namenom, da postopno prevzamem vodenje skupine. Ta prenos je bil načrtovan in tudi zelo strateško zapeljan.

Kako bi opisali svoj slog vodenja? Se zaradi mladosti razlikuje od načina starejših kolegov?

Upam, da vodim z zgledom. Da to, kar govorim, tudi delam. Le tako imaš lahko zaupanje zaposlenih. Takemu načinu vodenja pravim služenje. Vodje moramo služiti zaposlenim, ne pa obratno. Zaposleni morajo delati to, v čemer so dobri, mi pa poskrbeti, da ustvarimo ustrezne pogoje.

Mladost verjetno igra vlogo, a pomembnejše se mi zdijo izkušnje in znanje, ki sem jih pridobil. Stalno sem gledal čez planke in tudi na GZS sem odšel, da bi nabral čim več znanja in povezav zunaj lesne industrije.

Kako pa vam pomagajo izkušnje z univerze?

V prvih letih, ko sem bil v M Sori, mi je pomagala ta baza znanja predvsem s strokovnega vidika, seveda pa mi na vodstvenem položaju ne koristi več toliko. A sta mi podiplomski študij in obdobje, ko sem opravljal delo mladega raziskovalca, privzgojila odnos do resnice, odnos do potrjevanja dejstev s podatki. Ves čas iščem smisel v odločitvah in jih tudi zaposlenim poskušam pojasniti, da lahko razumejo, zakaj je neka sprememba potrebna.

Velik del vaše notranje organizacijske kulture predstavljajo inovacije. Na GZS ste imeli vpogled v inovacijske strategije številnih podjetij. Katero ključno spoznanje iz tistega obdobja ste prenesli v M Soro?

Na GZS sem imel res dober vpogled v inoviranje podjetij, zaradi česar sem od takrat, ko sem bil prvič v M Sori, precej spremenil pogled na inoviranje. Leta 2016 smo na primer za cenovno najučinkovitejše leseno pasivno okno na svetu dobili zlato priznanje GZS za inovacije. Kljub temu pa se ni dobro prodajalo. Iz čisto preprostega razloga, ker ga nismo mogli izdelati v svetli barvi. Nismo torej razvijali produkta po meri človeka, ampak po meri naše strokovnosti in tega, kar smo mi verjeli, da bo pilo vodo. Inoviranje pa ima smisel le, če razvijaš tisto, kar bo služilo ljudem. V tem kontekstu spreminjamo razvoj. Tako smo tudi marketing začeli povezovati s celim procesom razvoja, saj mora biti ta zraven že na začetku. Smo še daleč od tega, kjer želimo biti, a smo na pravi poti.

V teh časih ne moremo mimo vprašanja o umetni inteligenci. Kako se lotevate integracije UI v podjetje?

Smo še na začetku. Tehnologija umetne inteligence temelji na podatkih. Če nimaš velike količine podatkov, zelo dobro urejenih, ti ne bo koristila. Zato smo jih začeli namensko zbirati in urejati. Najprej smo z Microsoftovim Copilotom uvedli zaprt sistem, ki brska po naših podatkih in zaposlenim zagotavlja odgovore na različna vprašanja. Testiramo pogovorni model, ki bi strankam odgovoril na vprašanja o oknih. V načrtu je letos tudi pilotni projekt v prodajnih procesih, s katerim bi povpraševanja razvrščali po tem, ali gredo lahko takoj v realizacijo ali potrebujejo dodatne podatke oz. intervencijo komercialista.

Kljub novi tehnologiji pa sem prepričan, da v M Sora nihče ne bo ostal brez službe zaradi UI. Zagotovo pa se bo spremenila struktura delovnih mest in dela, verjetno tudi kakšnega sodelavca ob upokojitvi ne bo treba nadomestiti z novim zaposlenim.

M Sora ima nekaj skupnega z Gorenjskim glasom – lastništvo zaposlenih. Kako je voditi podjetje, kjer so zaposleni tudi delničarji?

Vodenje takšnega podjetja mi je zelo blizu. Gre za veliko skupnost, močno vpeto v lokalno okolje, kjer veš, da boš moral odločitve sprejemati v konsenzu z delničarji.

M Sora je sestavljena iz podjetja M Sora, d. d., in kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora, z. o. o. Zadruga je največja lastnica podjetja z dvajsetodstotnim deležem, preostalih osemdeset odstotkov pa je v lasti zadružnikov. Zadružnik lahko postane vsak, ki je najmanj dve leti zaposlen v M Sori ali je kmet iz regije in vsaj dve leti sodeluje z M Soro. S tem pridobi pravico, da lahko kandidira in kupuje delnice, ko se te pojavijo na notranjem trgu. Nihče pa ne sme imeti več kot pet odstotkov lastništva. Teh malih delničarjev nas je trenutno 141. Med lastniki je slaba polovica aktivno zaposlenih, ki ima okoli dvajset odstotkov lastništva, delničarji ostajajo tudi nekdanji zaposleni, ki so že v pokoju, kmetje in tudi nekaj dedičev. Dediči sicer z dedovanjem izgubijo glasovalno pravico na skupščini.

Ste družinski človek, oče štirih otrok. Kako usklajujete službene obveznosti z družino? Ali se principi vodenja velike družine kdaj preslikajo v vodenje podjetja?

Ključni sta struktura časa in disciplina pri usklajevanju obveznosti. Družina je na prvem mestu, zato popoldneve posvečam ženi in otrokom in si takrat ne organiziram sestankov. Takoj ko bi postavil službo na prvo mesto, bi družina to občutila.

Otroke moraš zelo dobro poslušati in spremljati, kaj ti sporočajo. Podobno je v službi. Sodelavci sporočajo marsikaj in tisto, kar na glas povejo, ni nujno tisto, kar v resnici sporočajo. Pogovori so temelj dobrih odnosov. Obstaja pa ena pomembna razlika. Cilj vzgoje je opolnomočiti otroke za samostojno življenje, cilj vodenja podjetja pa, da zaposleni čutijo pripadnost in ostanejo. Smo delodajalec z dobrim imenom, zato nam to uspeva in tudi posebnih potreb po zaposlovanju tujcev za zdaj ni.