Volk ni več strogo zaščiten

Preddvor – Sindikat kmetov Slovenije in svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sta dober teden po napadu volka na ovce na Zaplati na novinarski konferenci v Preddvoru opozorila na nesprejemljivo državno politiko do zveri.

Volk ne sodi v alpski prostor

Kot je v imenu sindikata dejal Stane Bergant, v sindikatu zahtevajo od države, da uvede conacijo, po kateri v alpskem in predalpskem svetu ne bi bilo prostora za volka, ampak naj bi ga tako kot v času Jugoslavije v vzdržnem številu držali na Kočevskem oziroma na jugovzhodu države, kjer je pašne živali za razliko od alpskega sveta tudi možno zaščiti pred napadi volka. Druga zahteva sindikata je uveljavitev pravičnejšega odškodninskega sistema, po katerem bi bili rejci upravičeni do odškodnine za neposredno in tudi posredno škodo. Nujno je tudi uravnavanje številčnosti zveri. »Dokler v Sloveniji ne bo okrog petsto medvedov in okrog trideset volkov, kolikor jih je bilo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, toliko časa bodo problemi z zvermi,« je dejal Bergant in poudaril, da sindikat zahteva tudi uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko. Pri tem je spomnil na odločitev evropskega parlamenta, ki je maja v okviru direktive o habitatih podprl spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitene v zaščiteno vrsto. »Po tej spremembi tudi Slovenija nima več nobenega alibija ali izgovora, da ne bi svoje zakonodaje uskladila z evropsko,« je dejal Stane Bergant in se zavzel, da bi volka podobno kot šakala uvrstili med lovno divjad, kar bi omogočilo upravljanje volka, tudi odstrel, na lovsko etičen način, v skladu s sprejetimi dveletnimi lovskoupravljavskimi načrti. Ker volk nima naravnih sovražnikov, samoregulacija številčnosti v evropskem prostoru ni možna, ampak je nujno upravljanje volka tudi z odstrelom. Odločbe za izredni odstrel niso rešitev, postopki za izdajo dovoljenja so preveč zapleteni in predolgi, v nekaterih primerih trajajo tudi leto dni, je še dejal Bergant.

Na sedmih planinah zaradi zveri opustili pašo

Metod Jagodic, podpredsednik sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je dejal, da se rejci po napadu volka na Zaplati bojijo dati ovce nazaj na planino, saj jih je strah novih napadov. Če bodo za zmeraj opustili pašo, se bo Zaplata zarasla in takrat bo konec tudi »idile« s Hudičevim borštom. »Zveri bi morali zadržati tam, kjer so bile prvotno naseljene.«

Župan preddvorske občine Rok Roblek je opozoril, da je kmet kot lastnik kmetijskega zemljišča že po zakonu o kmetijskih zemljiščih odgovoren za ohranjanje rodnosti teh zemljišč, zveri pa mu onemogočajo izpolnjevanje zakonske obveznosti. Tu gre za vprašanje, koliko zveri lahko prenese slovenski prostor, da bo država lahko izpolnjevala zakonske in druge zaveze.

Andrej Karničar, župan Občine Jezersko, je ugotavljal, da je zveri preveč in da ponujene rešitve za zaščito pašnih živali pred zvermi z električnimi mrežami in pastirskimi psi kažejo na nerazumevanje konflikta med zvermi in človekom. »Cilj je ohranjati tradicionalno pašništvo, obdelano krajino in poseljena hribovska območja.«

Nekdanja kmetijska svetovalka in članica združenja hribovskih in gorskih kmetov Tilka Klinar je povedala, da so se na Zgornjem Gorenjskem težave z zvermi začele pojavljati že leta 2012. Takrat je bilo na območju upravne enote Jesenice še okrog 1500 glav drobnice, zdaj jih še okoli 500. Zaradi zveri je praznih že sedem planin, ki se zaraščajo.

Kmetje zgubljajo tudi zaupanje in voljo

»Danes ne govorimo o politiki, ampak o stiski kmetov, ki so našli pobite in poškodovane ovce, ne vedo, kaj bo s prihodnostjo njihovih kmetij, in se ne počutijo več varne,« je dejala Barbara Lombar Virant, podpredsednica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in dodala: »Kmetije z vsakim napadom ne izgubljajo samo živine, ampak zaupanje in voljo. Če bomo dopustili, da volk ogrozi planinsko pašo, bomo v nekaj letih gledali zapuščene planine in prazne hleve. Evropska unija je že prepoznala, da je volka treba upravljati, in enako mora narediti tudi Slovenija.«

Svojo izkušnjo z volkom je predstavil tudi hribovski kmet Silvo Grilc z Ambroža pod Krvavcem. Kot je povedal, mu je volk na pašniku na Ambrožu pokončal štiri jagnjeta in štiri odrasle ovce ter jih še nekaj poškodoval, pri košnji na Štefanji Gori pa se mu je približal na vsega trideset metrov, tako da ga je lahko fotografiral. »Zveri je preveč, nekaj bo treba ukreniti, tudi zaradi varnosti otrok, ki hodijo peš.«

Ukrepe je treba prilagoditi alpskim razmeram

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije, je predstavil genetski monitoring velikih zveri. Kot je dejal, po zadnjih podatkih živi v Sloveniji od 140 do 150 volkov ter od 950 do 1000 medvedov. Dejal je, da so konflikti z medvedom začeli strmo naraščati, ko je njihovo število preseglo 800, zato so si zastavili cilj, da bi v štirih, petih letih z letnim odvzemom 200 medvedov znižali število na vzdržnih 800. Upravljanje volka z odstrelom je nujno. Nekatera območja so glede volka bolj konfliktna, zagotovo je to alpski prostor, zato bodo za ta območja potrebni drugačni ukrepi, tudi drugačen način odstrela. Ko pride do konflikta, je treba takoj izdati odločbo za odstrel, saj volk običajno ostane na območju napada še dan ali dva in je več možnosti za odstrel.