Vplivi omrežninske metodologije na gospodarstvo

Ljubljana – Direktor Elesa Aleksander Mervar je primerjal vpliv nove in prejšnje metodologije obračuna omrežnine pri malih poslovnih uporabnikih, največjih gospodarskih odjemalcih na srednjenapetostnem omrežju in dveh največjih industrijskih porabnikih na visokonapetostnem omrežju. Z analizo je želel empirično preveriti navedbe nekaterih interesnih skupin, da naj bi se nova metodologija glede na staro odrazila v negativnih (finančnih) učinkih za določene skupine odjemalcev, so pojasnili v družbi ob objavi podatkov ter zavrnitvi trditev. »Analiza namreč dokazuje, da strošek za omrežnino celo pri največjih porabnikih električne energije na srednjenapetostnem omrežju predstavlja le nekaj več kot 11 odstotkov v strukturi vseh stroškov električne energije.« Dodali so, da je analiza sicer pokazala povečanje stroška za omrežnino za povprečno 26,5 odstotka, toda ne glede na razmeroma visok odstotek je delež tega stroška še vedno bistveno nižji od deleža, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v Evropski uniji. Ob tem je po navedbah Elesa še zlasti zgovoren tudi podatek o deležu stroškov omrežnine v poslovnih prihodkih. Glede na izračune naj bi pri velikih poslovnih odjemalcih po novem v povprečju znašal 0,43 odstotka, po stari metodologiji pa je bil 0,34-odstoten.

Analiza je na podlagi primerjave z dejanskimi podatki za leto 2023 preverila, kakšen bi bil dvig stroška omrežnine za moč in porabljeno energijo v letu 2025, če se upoštevajo štirje meseci visoke sezone po računu za lanski november in osem mesecev nizke sezone po računu za lanski oktober. Največje skupno letno povečanje stroška med 55 podjetji na srednjenapetostnem omrežju je 68-odstotno, največje zaznano zmanjšanje pa 28-odstotno. Na Elesu sicer dopuščajo možnost, da obstajajo ekstremni primeri visokih povečanj (na primer pri sezonskih dejavnostih), ki jih analiza ni zajela, a ob tem poudarjajo, da je takšne primere treba obravnavati posebej in na podlagi tega presojati o smiselnosti uvedbe morebitne posebne tarife zanje.

Za odjemalce, ki so priključeni na visokonapetostno omrežje, bi bilo po njihovem mnenju smiselno vzpostaviti posebne tarife tako za moč kot električno energijo. V okviru analize je Mervar pri enem podjetju ugotovil povečanje letnega stroška za omrežnino za 128 odstotkov, pri drugem za 203 odstotke. Primerjavo je opravil še pri 25 malih poslovnih uporabnikih, ki imajo uradno registrirano dejavnost gostinstvo, vrtnarstvo, pekarstvo in tiskarstvo. Razporedil jih je v skupine z nizko, normalno in visoko poraba glede na priključno moč. V prvi skupini je ugotovil zmanjšanje letnega stroška omrežnine za 28 odstotkov, v skupini z normalno porabo za 26 odstotkov, v skupini z visoko porabo za 32 odstotkov. So pa tudi odjemalci, ki beležijo ekstremen skok omrežnine, predvsem tisti, ki imajo visoko priključno moč in relativno nizko porabo električne energije, je navedeno v analizi.

Na podlagi pridobljenih podatkov v Elesu predlagajo, da se v dvoletnem prehodnem obdobju ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki in za dela proste dni dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč in sočasno o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke. Predlagajo še dodatno analizo za že omenjene specifične porabnike in da se vsaka morebitna sprememba tarif ne odrazi v zmanjšanih prihodkih za družbo Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je to edini vir prihodkov za omrežne investicije, ki omogočajo zeleni prehod.