Vprašanja za ministrico

Voklo – Zmrzlikarjeva kmetija v Voklem je bila že nekdaj poljedelsko-živinorejska, takšno tradicijo ohranja tudi sedanji gospodar Janez, ki je gospodarjenje na kmetiji prevzel pred osemnajstimi leti. Na kmetiji je poleg Janeza zaposlena še žena Marjeta, v veliko pomoč pri delu pa so jima tudi hčeri Manca in Tereza ter sin Matevž, ki bodo letos vsi dijaki Biotehniškega centra Naklo.

Glavna težava je krompirjeva plesen

Na kmetiji obdelujejo 35 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč, ukvarjajo pa se tako s poljedelstvom kot z živinorejo. Pridelujejo štirinajst hektarjev koruze, deset hektarjev krompirja, štiri hektarje žit in dva hektarja soje, preostale površine namenjajo travinju. »V poljedelstvu je letos glavna težava krompirjeva plesen,« pravi gospodar Janez.

Slabe odkupne cene

Pomembna dejavnost na kmetiji je tudi prireja mleka. Redijo od 60 do 65 goved, pretežno črno-bele pasme. Pri čredi dosegajo povprečno mlečnost 7500 kilogramov mleka na kravo. V prihodnje bi iz vezane reje radi prešli na prosto rejo, a za to bi bila potrebna precejšnja vlaganja. »Sedanje razmere v kmetijstvu nam ne omogočajo, da bi lahko sami privarčevali za nov hlev; zadolževati pa se tudi ne želimo. Odkupne cene v poljedelstvu so letos zelo slabe in ne pokrivajo niti pridelovalnih stroškov, tako da bi brez prireje mleka na kmetiji delali z izgubo. Tudi odkupna cena mleka pa se je v zadnjem času znižala,« ugotavlja gospodar Janez, ki težko razume, da ob ceni pšenice, kot jo odkupovalci plačajo kmetu, kilogram kruha stane v trgovini več kot tri evre. »Ne razumem, da država ne more urediti razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino. Kmet bi moral dobiti vsaj 30 odstotkov od končne cene kruha,« pravi Janez in v ospredje postavlja še nekatera druga aktualna vprašanja: kako bo država zaščitila domačo pridelavo pred uvozom poceni hrane, kako bo zmanjšala birokracijo v kmetijstvu ...

V gozdovih vse manj smreke

Na kmetiji gospodarijo tudi s petnajstimi hektarji gozda. Največji problem je lubadar, ki se je po žledolomu in vetrolomu čezmerno razvil v poškodovanem drevju. »Gmajna je že močno spremenila nekdanjo podobo, smreke je vse manj, in če lubadarja ne bomo zaustavili, bomo v nekaj letih ostali brez smreke. V našem gozdu je pet parcel že povsem praznih in v njih ni več česa sekati.«

Kakšne so perspektive v kmetijstvu

Ob koncu junija naj bi Zmrzlikarjevo kmetijo obiskala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, a je potlej obisk na Gorenjskem odpovedala. Gospodar Janez je ob obisku ministrici želel predstaviti problematiko odkupnih cen pridelkov ter jo vprašati, kakšne so sploh v prihodnosti perspektive v kmetijstvu. Odgovor na to vprašanje še posebej zanima sina Matevža, ki se je letos vpisal v Biotehniški center Naklo, smer kmetijski tehnik.