Vrtnarka čez noč postala govedorejka

Žabnica – Metka izhaja iz delavske družine v Valburgi, doma so imeli vrtnarijo, največ so se ukvarjali z urejanjem in vzdrževanjem zelenih površin. Ko se je omožila na Kržajevo kmetijo v Žabnico, je kot navdušena cvetličarka in vrtnarka in po izobrazbi inženirka hortikulture načrtovala, da bo ob delu na kmetiji prevzela tudi očetovo podjetje. Življenje se ji je čez noč zasukalo drugače. Tretjega decembra 2017 se je mož Tine med opravljanjem zimske službe ponesrečil, zaradi srčnega zastoja je utrpel poškodbe možganov. Metka, sicer že dobro vajena kmečkega dela in življenja, je morala tedaj tako rekoč čez noč prevzeti skrb za čredo in gospodarjenje na kmetiji. To se je zgodilo v dokaj neugodnem času – novi hlev za osemdeset krav, za katerega so najeli tudi posojilo, je bil tik pred vselitvijo, treba je bilo poplačati še zadnje izvajalce del pri gradnji hleva, izvesti tehnični prevzem, oddati zahtevek na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja za koriščenje sicer že odobrene finančne podpore …

Zasilnega izhoda ni bilo

Poškodba glave ni obetala ničesar dobrega, tudi zdravniki niso olepševali stanja in so prikazovali realno sliko: Tine se nikoli ne bo toliko pozdravil, da bi lahko še kmetoval. »Tega nisem mogla takoj sprejeti, še vedno sem upala, da bo ozdravel, prevzel glavno delo na kmetiji in sprejemal glavne odločitve. Tudi ljudje okoli mene so me opogumljali, češ lahko se zgodi čudež. Ni se zgodil. Tine je tri leta po nesreči izgubil bitko za življenje,« se tistih žalostnih časov spominja Metka.

Če ne bi bilo novega hleva in velike investicije, bi se Metka verjetno skupaj s Tinetovimi starši odločila, da opustijo kmetovanje. Tako pa zasilnega izhoda ni bilo, živina je komaj čakala, da jo iz prenatrpanega starega hleva preselijo v novega. S tem, ko so za nov hlev pridobili evropska sredstva, so sprejeli tudi izpolnjevanje obveznosti iz poslovnega načrta, najeto posojilo je bilo treba vračati …

Metka se je že takoj po Tinetovi nesreči pogumno in odločno lotila kmetovanja, od vsega začetka so ji bili v pomoč Tinetovi in njeni starši, veliko so ji pomagali tudi sovaščani in prijatelji. Tinetov oče Vinko je dobro obvladal krmljenje, tako da krave niso občutile sprememb, vpeljal jo je v kmetijsko prakso, ji veliko svetoval … Ko je v njeno življenje »vstopil« Peter, nekdanji sovaščan z manjše kmetije v Valburgi, ji je bilo lažje. Prijateljstvo sta predlani kronala s poroko, tako da zdaj družno delata in vodita kmetijo – in to zelo uspešno. »Skupaj je lažje, predvsem pri odločanju. O vsaki stvari se lahko pogovoriva,« pravi Metka.

Skrbi jih padanje odkupne cene mleka

Na kmetiji obdelujejo okrog štirideset hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 14 hektarjev lastnih, poleg tega imajo še nekaj malega gozda. Zemljišča so razpršena, nekatera tudi precej oddaljena od kmetije. Lani so prvič formalno dobili v najem tudi tri hektarje državnih kmetijskih zemljišč, ki pa jih za zdaj še ne morejo uporabljati oziroma obdelovati. Njihova glavna dejavnost je prireja mleka. Redijo okrog 135 goved, od tega je od 75 do 80 krav molznic, drugo je mlada živina. Molznice imajo v novem hlevu, preostala živina je še v starem hlevu.

»Z novim hlevom smo zadovoljni, krave se v njem dobro počutijo. Je prostoren in zračen, z zavesami ob straneh, ki jih lahko dvigujemo in spuščamo, ter z dvema robotoma – za molžo krav in za čiščenje tal. Gnojevko odvajamo v tisoč kubičnih metrov veliko laguno ob hlevu, ki smo jo zgradili že v pripravah na gradnjo novega hleva,« pove Metka in doda, da pri kravah dosegajo v standardni laktaciji povprečje nekaj manj kot 10.600 kilogramov mleka na kravo. Na leto namolzejo okrog 750 tisoč litrov mleka, ki ga oddajo v Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Sloga. Skrbi jih padanje cene surovega mleka, ta se je znižala že peti mesec zapored. »Kmetije s tem izgubljajo skromni ostanek dohodka, ki so ga doslej lahko namenile za naložbe,« pravi Peter in dodaja, da na kmetiji ves zaslužek vlagajo nazaj v kmetijstvo. V prihodnje bi radi izboljšali pogoje za rejo mlade živine. Za zdaj se še niso odločili, ali bodo preuredili stari hlev, kjer je živina še vedno privezana, ali raje zgraditi prizidek k novemu hlevu, za kar so prostorske možnosti. »Kako naprej, je veliko odvisno tudi od tega, ali se bo katera od hčera odločila za delo na kmetiji. Za to odločitev sta zdaj še premladi. Žana bo letos stara 17 let, Katarina 14 …« pravi Metka.

Državno zemljo v najem družinskim kmetijam

Metka in Peter pozorno spremljata razmere v kmetijstvu, pri tem pa sta enotnega mnenja: če kmetijska politika za temelj prehranske suverenosti in varnosti postavlja družinske kmetije, potem naj jim država ponudi v najem državna kmetijska zemljišča. »Bodimo pošteni: tisti, ki ima tisoč hektarjev zemlje, je zanesljivo ne more obdelati tako dobro kot družinska kmetija z recimo petdesetimi hektarji zemljišč,« pravi Metka, ki je zaskrbljena tudi zaradi delovne sile. »Četudi je delo na kmetiji že precej avtomatizirano in robotizirano, še vedno potrebujemo delovne roke. Vsega ne zmoremo sami, delavca, ki bi bil pripravljen delati na kmetiji, pa je težko dobiti,« pravi Metka in se sprašuje, ali bodo tudi kmetje morali poseči po tuji delovni sili.