Vzpostavljajo lokalno prehransko verigo

Britof – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2030 spodbuja regijsko povezovanje kmetijskih gospodarstev s ponudbo lokalne hrane, še zlasti s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov, v verigo od pridelovalcev do predelovalcev, gostinskih ponudnikov, obratov javne prehrane in končnih potrošnikov. Na razpisu je izbralo pet projektov, med katerimi sta dva z Gorenjskega – Konzorcij BO-JA 100-odstotno lokalno, ki deluje pod okriljem Turizma Bohinj na biosfernem območju Julijske Alpe, in Konzorcij Samooskrbna Gorenjska, ki deluje na območju enajstih občin na spodnjem Gorenjskem.

V konzorciju čez sto dvajset partnerjev

Vodilni partner konzorcija Samooskrbna Gorenjska je istoimenska družba, ki je za zdaj še v 100-odstotni lasti pobudnice projekta – KGZ Škofja Loka, kasneje pa bodo k lastništvu povabili tudi partnerje v projektu. V konzorcij je vključeno okoli 120 partnerjev – lokalnih pridelovalcev, hotelov, restavracij in drugih gostinskih obratov, obratov javne prehrane in trgovin, kot neobvezni člani pa so partnerji še zadruge, občine in druge organizacije. Izvajanje projekta se je začelo lani in bo trajalo do leta 2029, država bo za to zagotovila 440 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

V konzorciju so se s predstavniki Turizma Bohinj že pogovarjali o sodelovanju, s kmetijskimi zadrugami so se usklajevali o organizaciji logistike in skladiščenja pridelkov, kupili so tudi kombi za prevoz pridelkov od zbirnega mesta do maloprodaje. Decembra lani so organizirali ločeni srečanji s kmeti oziroma pridelovalci ter s predstavniki javnih zavodov, gostinskih obratov in zadrug – na prvem so zbirali ponudbo lokalno pridelane hrane, na drugem potrebe po tovrstni hrani.

Neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem

Ob koncu leta so projekt predstavili javnosti, na predstavitvi so poleg Mitja Vodnjova, direktorja Samooskrbne Gorenjske, sicer tudi direktorja KGZ Škofja Loka in Loških mesnin, sodelovali še Nataša Demšar, ki operativno skrbi za izvajanje projekta, Aleksandra Pivec, ki je sodelovala pri pripravi projekta za razpis in bo v nadaljevanju usklajevala sodelovanje z javnimi zavodi, in Dušan Pintar, predsednik Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Kot so povedali, želijo v okviru projekta povečati ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov na trgu, okrepiti lokalno povezanost pri oskrbi s hrano in v oskrbne verige vključiti lokalne proizvajalce. Že zdaj kot ključni izziv prepoznavajo neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem, problem je tudi, da kmetje težko zagotavljajo stalne količine in kakovost proizvodov. Težave pričakujejo tudi pri logistiki in distribuciji, saj večina kmetov nima vzpostavljenega sistema za distribucijo svojih izdelkov. Veliko bo tudi organizacijskih, administrativnih in drugih izzivov – izpolnjevanje zapletenih postopkov javnega naročanja, certifikacija lokalnih pridelkov in izdelkov, izpolnjevanje standardov kakovosti, nezadostno poznavanje lokalne ponudbe hrane ...

Lokalna hrana najprej v zadružne trgovine

Kot je povedal Mitja Vodnjov, bodo v ponudbi lokalne hrane najprej mlečni izdelki iz Loške mlekarne, mesni izdelki iz Arvaja in Mesnin Bohinja, sveže meso iz Loških mesnin, sadje in zelenjava iz KGZ Sloga, sadje in izdelki iz sadja iz KGZ Sava Lesce ter izdelki s kmetij, ki so opremljeni za prodajo v trgovinah. Kmetov, ki so se že včlanili v konzorcij ali se še bodo, ne bodo omejevali s količinami, edina obveza je spoštovanje pravil cenovne politike. Lokalno hrano bodo najprej ponudili 37 trgovinam v 17 partnerskih zadrugah, ki sodelujejo na poslovnem in še na nekaterih drugih področjih. V naslednjem koraku jo bodo ponudili gostincem, nazadnje pa še javnim zavodom, kar bo najtrši oreh. V okviru projekta bodo uveljaviti digitalne rešitve, kot so platforma za naročanje in usklajevanje dobav. Za skladiščenje bodo uporabili obstoječe skladiščne zmogljivosti zadrug, oskrbo bodo logistično obvladali s kombiji. Za pridelovalce oziroma predelovalce bo transport blaga brezplačen.

Aleksandra Pivec si želi, da bi sistem, v katerem bodo ponudnike lokalne hrane povezali s kupci in vzpostavili kratke oskrbne verige, živel tudi po koncu projekta. Dušan Pintar ugotavlja, da je projekt dobra nadgradnja »domačih kotičkov«, ki so jih vzpostavili v zadrugi, predvsem pa si želi, da bi bilo v prihodnje na trgovskih policah več lokalno pridelane hrane.